S tem lahko Kijev kmetijske izdelke prevozi preko evropskega celinskega dela in je manj ranljiv za ruske grožnje ladijskemu prometu po Črnem morju. Konec tega tedna poteče začasni dogovor, ki so ga Rusija in Ukrajina sklenili z Združenimi narodi in Turčijo o nemotenem izvozu žita po morju.
Evropska komisija, Poljska, Češka, Romunija, Slovaška, Republika Moldavija in Ukrajina so skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR) ter Svetovno banko dogovorile novo financiranje. Bruselj si prizadeva, da bi se soočil z grožnjo lakote v delih Afrike in na Bližnjem vzhodu ter hkrati podprl kmetijski sektor v Kijevu.
Napoved daje projektu pomemben finančni zagon, s sredstvi za skrajšanje čakalnih dob tovornjakov in vlakov, ki prečkajo iz Moldavije in Ukrajine proti Poljski in Romuniji, predvsem z obnovo in razvojem cestne in železniške infrastrukture v Ukrajini.
Možna podaljšanja dogovora o Črnem morju se sedaj razpravlja na najvišji svetovni ravni, na vrhu G20 na Baliju v Indoneziji. Tam sta generalni sekretar ZN Guterres in ruski zunanji minister Lavrov soglašala, da zahodne sankcije ne smejo povzročati motenj pri izvozu ruskih kmetijskih proizvodov, hrane in umetnih gnojil. Prej je bila že razprava o lažji blokadi plačilnega prometa.
Prav pretekli konec tedna je rusko ministrstvo za kmetijstvo sporočilo, da je letos pridelek žita izjemno večji in da bi Rusija lahko svojo pomoč afriškim državam z lakoto celo podvojila.
Posamezen dogovor ZN obljublja prosti pretok izvoza ruskih umetnih gnojil, a Moskva še naprej navaja težave. Rusiji trenutno največ težav povzroča izvoz amonijaka. V ruskih pristaniščih nima terminalov za natovarjanje na ladje zato je vedno zanašala na prevoz do pristanišč v državah Baltika in Ukrajini po plinovodu, ki pa je po ruski invaziji na jug Ukrajine blokiran.
Pretekli konec tedna so kot del ruskega dogovora z ZN iz pristanišč v Rotterdamu, Antwerpnu in Muugi (Estonija) lahko tri zasežene pošiljke ruskih umetnih gnojil vseeno odposlali v Afriko. Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da Kremlj skuša „zahodu pripisati krivdo za prehransko krizo, ki jo je sam povzročil, da nas prisili, da odpravimo sankcije.”