Prevladujejo predvsem nova dvoma o vlogi Združenih držav v Natu, kar znotraj zveze sproža nove načrte. Razprave o novi evropski obrambni strukturi so se zato pospešile. Izjave o morebitni umestitvi iz Nata so povečale pritisk na evropske države.
Alternativa
Evropa zdaj išče nove načine, kako hitreje vključiti Ukrajino v skupno obrambo. Ključno je, da se trenutno članstvo Ukrajine v Natu ne smatra za izvedljivo. Hkrati se priznava, da je vstop v Evropsko unijo dolg in zapleten postopek.
Zato iščejo alternativo, ki bi lahko delovala hitreje. Ukrajina se vidi kot bistven del prihodnje varnosti v Evropi in bi morala biti neposredno vključena v skupne obrambe dogovore.
Promotion
Londonska in oglejska povezava
Tudi druge države zunaj EU, kot so Združeno kraljestvo in Norveška, se omenjajo kot morebitne udeleženke. To kaže na širše sodelovanje, ki presega trenutne meje Evropske unije.
Predlagana rešitev je nova pogodba med državami, ki želijo napredovati v obrambnem sodelovanju. Tak model bi omogočal hitrejše sprejemanje odločitev in boljše vojaško sodelovanje.
EU-vojaška vojska
Po načrtih obstoječi evropski dogovori niso dovolj za vzpostavitev močnega in skupnega obrambnega sistema. Nova struktura bi državam omogočala, da delujejo kot ena enota, namesto kot ločene nacionalne vojske. Nekateri evropski politiki že govorijo o oblikovanju vojske EU.
Hkrati v Evropi narašča pozornost za večje obrambne proračune in boljše sodelovanje znotraj vojaške industrije. Različne pobude že kažejo, da več evropskih držav želi razširiti svojo obrambno sposobnost in se bolj uskladiti.
Kanada in Turčija
Prav tako igra vlogo dejstvo, da nekatere države zunaj EU, kot Kanada, kažejo interes za sodelovanje v evropskih obrambnih projektih. To sproža dodatne razprave o tem, kdo se lahko pridruži novim oblikam sodelovanja.
Turčija, ki je članica Nata, a ne EU, je že izrazila željo, da bi bila tudi del take razširjene Evropske obrambne unije. O tem Kubilius ni povedal nič konkretnega.