Zelenski šteje takojšnje premirje kot prvi korak k mirni ureditvi. Nato naj bi sledila pogajanja o varnostnih zagotovilih ZDA in evropskih zaveznikov. Ta zagotovila morajo preprečiti, da bi Rusija pozneje znova napadla. Ukrajina želi tudi dogovore o obnovi in vrnitvi beguncev.
Trenutna fronta
Zelenski je o „zamrznitvi trenutne fronte“ javno spregovoril prvič potem, ko so ameriški posredniki govorili s predsednikom Putinom. Zelenski želi pogajanja o popolnem premirju, vključno z ameriškimi in evropskimi zagotovili. Moskva je sporočila, da je pripravljena v nekaj tednih začeti pogajanja o premirju, a za zdaj ni bilo nič konkretno dogovorjenega.
Po doslej znanih podatkih je to prvič, da Zelenski namiguje na možnost, da Ukrajina sprejme, da Rusija obdrži del vzhodnega obmejnega območja (Donjeck in Luhansk). Vendar pa zahteva „zagotovila“ (in s tem vključenost) Američanov in Evropejcev, da Putin dokončno ustavi svoj napredek proti zahodu.
Orožje zveze NATO
Bruselj poleg tega pripravlja nadaljnje omejitve potovanj za ruske državljane. Prav tako delajo na prepovedi vstopa za ruske vojake, ki so sodelovali v vojni. Evropske države so tudi zaskrbljene zaradi sabotaž in napadov na komunikacijske sisteme Starlink, medtem ko bo Ukrajina dobila več možnosti za nakup orožja preko zveze NATO.
Medtem bo zveza NATO okrepila nadzor zračnega prostora nad Črnim morjem z uporabo dronov ter patruljnih in radarnih letal. Ukrepi sledijo nedavnim ruskih napadom na civilna tovorna plovila. Koliko letal bo razporejenih in katere države zveze NATO jih bodo prispevale, še ni znano.
Črno morje
Evropski parlament želi narediti korak dlje in zahteva evropsko vojaško operacijo na morju. Resolucija o tem je bila pretekli teden sprejeta v Strasbourgu s 432 glasovi za, 52 proti in 88 vzdržanimi. Operacija naj bi okrepila varnost pomorskega prometa in vzhodnih držav zveze NATO.
Evropski politiki prav tako zahtevajo dodatno podporo Romuniji in Bolgariji pri odkrivanju sovražnih dronov. Želijo tudi boljšo zaščito podvodnih električnih in komunikacijskih kablov na Črnem morju. Parlament obenem kritizira zadržano bolgarsko odzivanje na rusko grožnjo.
Po besedah šefinje zunanje politike EU Kaje Kallas je Rusija od sredine julija okrepila napade na ukrajinske izvozne poti. Tudi ob obalah Romunije in Bolgarije so bila prizadeta tovorna plovila. Kallas opozarja, da Rusija s tem ne ogroža le Ukrajine, temveč tudi svetovno oskrbo s hrano.
