V kmetijskih krogih se pritožujejo, da želi EU nekatera sredstva prepovedati ali zmanjšati, a da zanje ne prihaja nobena druga alternativa.
Obstoječi postopki predvidevajo, da za nova fitofarmacevtska sredstva ni potrebna le odobritev evropskih organov (kot je EFSA), ampak morajo tudi nacionalni organi (kot NVWA ali Ctgb) vnaprej izvajati teste in podajati mnenja. To pogosto traja leta. V Kmetijskem odboru Evropskega parlamenta so redno pozivali k rešitvi tega ozkega grla.
Pred nekaj meseci je direktorat EFSA za pregled opozoril, da nima proračuna za prevzem vseh teh testov iz vseh 27 držav EU. A očitno je bilo za prihodnje leto v EU dodatno financiranje za to 'najdeno'.
Kmetijski minister Piet Adema je obvestil Drugi dom nizozemskega parlamenta, da je Evropska komisija pred kratkim predstavila načrt ukrepov za uporabo več bioloških sredstev za zaščito rastlin. Ob podpori EU lahko države članice zaposlijo (dodatne) strokovnjake za ocenjevanje novih snovi in sredstev.
Komisija trenutno zaključuje študijo o uporabi bioloških zatiralcev in načinih njihovega prihoda na trg. To še ni usklajeno na ravni EU.
Poleg tega je Evropska komisija sredino decembra ministrstvom za kmetijstvo posredovala posodobitev o med drugim odobritvi novih gensko-tehničnih postopkov, kot je crispr-cas. Bruselj je letos začel z oceno učinka za novo zakonodajo in bo v prvi polovici leta 2023 predstavil predlog, poročajo.
V svojem poročilu Državnemu zboru minister Adema sporoča, da se Nizozemska strinja z zahtevkom Francije, da je odobritev novih sredstev nujna za doseganje ciljev iz strategije Od kmetovalca do mize ter za zmanjšanje uporabe sredstev, ki ga je junija predlagala Komisija.