Študija priznava, da je uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu koristna za stabilnost pridelave hrane, a na dolgi rok predstavlja grožnjo za pestrost in kakovost tal.
Študija o 'pogonih' tako proizvodnje kot porabe je bila napovedana lani kot odziv na motnje v svetovnih dobavah žitaric. Evropska komisija se je pred tem uprla pozivom, naj se nekateri deli Zelene agende in strategije od njive do vilic odložijo, saj preskrba s hrano ni ogrožena.
Ta teden objavljena študija se osredotoča na desetine dejavnikov ('drivers'), za katere raziskovalci menijo, da vplivajo na svetovno preskrbo s hrano. Poročilo prihaja kmalu po tem, ko so ministri za kmetijstvo EU znova zahtevali dodatne raziskave, ker niso zadovoljni z izsledki prejšnjih raziskav.
V novi študiji je v opombi zapisano, da to poročilo ne nadomešča predhodnih poročil.
Delovni dokument nadalje poudarja, da ko hrana postaja redkejša, se pritisk na rodovitnost tal, podnebje, biotsko raznovrstnost in razpoložljivost vode povečuje. Če se okoljske in podnebne težave ne rešijo hitro, lahko pride do ozkih grl v oskrbi, opozarja Evropska komisija. Stroški neukrepanja so namreč na dolgi rok večji od stroškov trajnostnega zelenja v prehranski verigi.
Evropska komisija izpostavlja grozečo izgubo 9 milijard evrov v kmetijskem sektorju zaradi pričakovane suše že leta 2030. Brez sprememb politike se bo letina žitnih polj do leta 2030 znižala za 4,5 odstotka. Pri ustrezni okoljski in podnebni politiki pa bo padec pridelka leta 2030 znašal le 2,4 odstotka, navaja raziskava.
Zmanjšanje uporabe nevarnih pesticidov bi bilo pomembno za ohranitev biotske raznovrstnosti in zaščito žuželk. Po mnenju Evropske komisije je to mogoče brez izgube dohodkov. Vendar bi za to morali biti na voljo alternativni učinkoviti pripravki, poleg tega pa bi z uporabo novih genomskih tehnik na trg morali priti odporni rastni sevi.