Agro-prehranski sistemi morajo biti po vsem svetu pripravljeni na nove nenadne spremembe, naj gre za sušo, poplave ali nalezljive bolezni. Sektor za kmetijstvo in prehrano FAO to sporoča v novem poročilu o svetovnih posledicah trenutne pandemije koronavirusa.
Pandemija Covid-19 je razkrila ranljivosti svetovnih agro-prehranskih sistemov, opozarja generalni direktor FAO Qu Dongyu. Ti sistemi zajemajo proizvodnjo, prehranske dobavne verige, domača transportna omrežja in porabo.
Po mnenju ekonomistov ZN lahko le zdrava gospodarstva pokažejo dovolj odpornosti, da se po takšnem novem šoku poberejo nazaj. Zato je FAO razvil več meril, s katerimi lahko vlade ocenijo, kakšne so njihove možnosti za okrevanje. Države so že pozvane, naj s temi orodji FAO "odkrijejo svoje šibke točke".
Lani je organizacija ocenila, da je od 720 do 811 milijonov ljudi lačnih, kar je do 161 milijonov več kot leta 2019, "povečanje, ki je v veliki meri posledica pandemije". Trenutno okoli tri milijarde ljudi ne more privoščiti zdrave hrane. Še milijarda ljudi je prav tako ogrožena, če bi njihov dohodek zaradi nenadnega šoka upadel za tretjino, so izračunali ekonomisti ZN.
Poročilo "Stanje hrane in kmetijstva" poudarja tudi pomen dobrih komunikacijskih poti. Če bi bile ključne transportne poti zaradi šoka motene, bi se lahko stroški hrane za 845 milijonov ljudi nenadoma zvišali, navajajo.
Indikatorji, ki jih je oblikovala FAO, analizirajo nacionalno proizvodnjo držav, obseg njihove trgovine, transportne sisteme ter dostop prebivalstva do zdrave hrane.