Okoljski odbor Evropskega parlamenta je z majhno večino podprl nekaj pomembnih predlogov, ki naj bi zagotovili dosego ciljev EU glede podnebja in Pariškega podnebnega sporazuma.
Podnebni zakoni evropskega komisarja Fransa Timmermansa predvidevajo, da EU do leta 2030 zmanjša emisije CO2 za 55 odstotkov.
Z novimi zakonodajnimi ukrepi EU bo kmetijsko gospodarjenje in raba pašnikov ter njiv v prihodnjih letih vse bolj povezana z evropskimi kriteriji za varstvo podnebja. Prav tako bodo novi evropski energetski načrti (neodvisnost od ruske nafte in plina, manj fosilnih goriv, več sončnih elektrarn, vetrnih turbin in bioplina) vse bolj vplivali na kmetijsko panogo.
Okoljski odbor je med drugim podprl uvedbo novega CBAM-davka na emisije CO2 za uvožene izdelke. S tem bo tudi uvožena umetna gnojila iz držav, ki niso članice EU, dražja. Z majhno večino je okoljski odbor sprejel predloge nizozemskega glavnega pogajalca Mohammeda Chahima (PvdA).
Vendar predlog, da se tehnike merjenja za t.i. »ogljikovno kmetovanje«, ki so že v razvoju, ločijo od najnovejših merilnih metod za kapaciteto shranjevanja ogljika v različnih vrstah rabe zemljišč, ni bil sprejet v okoljski komisiji. Ta bi namreč kmetom odklopil možnost pridobitve sredstev EU za zasaditev gozdov in žive meja.
Dejansko EU širi obstoječi sistem trgovanja z emisijami (ETS) tudi na preostali svet. To je ukrep za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov. Pod tem mehanizmom bodo kmalu tudi sektorji aluminija, jekla, cementa, umetnih gnojil in električne energije.
Brezplačne emisijske pravice, ki jih evropska industrija trenutno še prejema, bodo ukinjene hitreje. Po predlogu Chahima bo pod ta sistem kmalu uvrščen tudi kemični sektor.
Okoljski odbor je prav tako podprl predlog, da se od leta 2035 naprej dovoljuje prodaja le še vozil brez emisij. Nizozemski evroposlanec Jan Huitema (VVD) je bil eden od pogajalcev pri pripravi tega predloga. Predlog vključuje stroge cilje za proizvajalce avtomobilov, da zmanjšajo povprečne emisije novoprodanih vozil.
Evropski Zeleni so želeli, da bi onesnažujoče (bencinske) notranje izgorevalne motorje popolnoma ukinili že do leta 2030, kot želi tudi nizozemska vlada. To pa se je izkazalo za nemogoče, saj je veliko evroposlancev iz držav proizvajalk avtomobilov (kot so Nemčija, Španija in Italija) temu močno nasprotovalo.
Skupine Zelenih, S&D socialnih demokratov, liberalcev iz Renew in Združene levice v okoljskem odboru podpirajo zaostritve za hitrejše zmanjševanje emisij. Ni jasno, ali bodo bolj ambiciozni predlogi pridobili večino na plenarnem zasedanju naslednji mesec. Prav tako se pričakuje, da se bodo države članice EU uprle nekaterim zaostrenim določbam.