Lagardejeva bo svoj položaj zapustila 7. februarja 2027, osem mesecev pred iztekom svojega mandata. Nekdanja francoska ministrica za finance vodi ECB od leta 2019. Njen odhod omogoča imenovanje novega predsednika, preden bo Francija aprila izbrala naslednika predsednika Macrona.
Le Pen
Trenutni francoski predsednik tako lahko še vedno vpliva na imenovanje predsednika ECB. Evropske vlade so zaskrbljene, da bi zmaga Marine Le Pen otežila pogajanja o nasledstvu. Macron sam se na francoskih predsedniških volitvah več ne more potegovati.
Nemški kancler Friedrich Merz je napovedal, da želijo evropski voditelji imenovati naslednika še pred koncem tega leta. Imenovanje bo del pogajanj med državami EU, pri katerih bodo igrali vlogo tako gospodarski pogledi kandidatov kot tudi nacionalni interesi.
Lagardejeva je za svoj predčasni odhod navedla drugačen razlog. Želi si vrniti svojo svobodo, da se lahko izreka o političnih in družbenih vprašanjih. Kot predsednica ECB mora ohraniti politično nevtralnost. Lagardejeva je izključila možnost, da bi sama kandidirala na francoskih predsedniških volitvah.
Varčevanje
Mogućnost, da bi Le Pen prišla na oblast, igra vlogo tudi zaradi finančnih težav Francije. Visok državni dolg in naraščajoče obrestne mere še dodatno pritiskajo na javne finance. Le Pen je poudarila, da bi ECB morala pomagati pri reševanju francoskih finančnih težav.
O tem obstajajo deljena mnenja. Ekonomisti opozarjajo, da bi finančna pomoč ECB brez proračunske discipline predstavljala nevaren precedens. Centralna banka bi morala Franciji pomagati le, če je Pariz pripravljen urediti svoje javne finance (beri: močno varčevati). S tem bi se novi predsednik ECB lahko znašel nasproti bodoči francoski vladi.
Dva kandidata
Za nasledstvo Lagardejeve omenjajo predvsem dva nekdanja predsednika centralnih bank: Nizozemca Klaasa Knotha in Španca Pabla Hernándeza de Cosa. Knot je vodil De Nederlandsche Bank od leta 2011 do 2025, de Cos pa špansko centralno banko od leta 2018 do 2024. Oba imata veliko mednarodnih izkušenj in sta bila priča prejšnjim evropskim finančnim krizama.
Knot je znan kot zagovornik stroge politike proti inflaciji, čeprav je pod Lagardejevo postal bolj pragmatičen. De Cos daje večji poudarek gospodarski rasti, vendar je prav tako podpiral dvige obrestnih mer in kritiziral svojo lastno vlado zaradi odloženih reform. Njuna gospodarska stališča so zato bližja, kot bi to lahko nakazovala njuna ugleda.
Druge funkcije
Na koncu lahko odločilno vlogo igrajo politični dogovori. Poleg predsedništva bodo v ECB prosta tudi mesta glavnega ekonomista Philipa Lanea in članice upravnega odbora Isabel Schnabel. Francija in Nemčija imata interese glede razdelitve teh položajev. Zato morajo evropski voditelji ne le izbrati novega predsednika, ampak tudi pogajati o prihodnjem vodstvu ECB.
