To pomeni, da bodo predelovalci mleka v prihodnosti morali vnaprej skleniti pogodbe z mlekarji o minimalnem prevzemu in določeni ceni na liter. Doslej so mali proizvajalci mleka pogosto morali zgolj čakati, kaj bodo dobili po opravljeni dobavi.
Doslej je bila uporaba tržne uredbe prostovoljna. Nemčija in druge kmetijsko usmerjene države so Bruselj prosile, naj to uvede povsod hkrati, čeprav države z manjšim mlečnim gospodarstvom, kot je Avstrija, nasprotujejo temu. Te želijo najprej opraviti obsežno raziskavo učinkov. Komisar za kmetijstvo Christophe Hansen pa meni, da bi takšna raziskava trajala predolgo.
Evropska komisija si zdaj prizadeva na strani mlekarjev s pomočjo obveznih pogodb okrepiti njihov položaj v trgovinski verigi. Hansen želi izboljšati pogajalski položaj mlečnih kmetov in jih zaščititi pred nihaji cen.
Avstrija in nekatere druge države EU izražajo zaskrbljenost zaradi povečanja birokratske breme tako za kmete kot predelovalce mleka. Te države zagovarjajo temeljito oceno možnih posledic obvezne pogodbene ureditve. Komisar Hansen je povedal, da bo Evropska komisija spomladi predstavila predloge za prav nasprotno – zmanjšanje administrativnih ovir.
Razprava o obveznih mlečnih pogodbah je del širšega razprave o delovanju Skupnega tržnega režima (GMO) in boju proti nepravičnim trgovinskim praksam znotraj EU. Več drugih držav EU, med njimi Španija, Francija, Italija in Nemčija, je v Svetu za kmetijstvo nastopilo za boljši tržni položaj proizvajalcev vina.
Nekaj naslednjih mesecev bo ključno ne le za mlečni sektor in kmetijsko panogo, ampak za trg kot celoto, še posebej za mala in srednja podjetja. Komisar Hansen bo čez dva tedna predstavil prve smernice nove skupne kmetijske politike, Evropska komisija pa je napovedala tudi novo strategijo konkurence za celotno gospodarstvo.
O novi skupni kmetijski politiki (po letu 2027) je že znano, da Bruselj želi opustiti fiksne subvencije na hektar in jih namesto tega vezati na letni dohodek kmetov. EU želi tudi premakniti subvencije od velikih kmetijskih korporacij proti manjšim kmetom. Poleg tega naj bi bila predvidena nova (večja) subvencija, če bodo morali kmetje prilagoditi svoje proizvodne metode okoljskim in podnebnim predpisom, kolikor se pričakuje.