Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra s predlogi ostaja zavezan dolgoročnim podnebnim ciljem. Sistem trgovanja z emisijami ostaja najpomembnejše orodje za zmanjševanje onesnaževanja zraka s strani podjetij, čeprav bodo energetsko intenzivna podjetja dlje časa prejemala „brezplačne emisijske kvote“. Ta dodaten prostor naj podjetjem omogoči financiranje prehoda na čistejše proizvodne procese brez dodatnega oslabitve njihove konkurenčnosti.
Elektrifikacija
Z večjo uporabo električne energije v industriji, prometu in stavbah bi se lahko stroški uvoza nafte in plina v prihodnjih desetletjih občutno zmanjšali. Da bi omogočili to preobrazbo, Bruselj predstavlja širok akcijski načrt za elektrifikacijo. Elektrifikacija se tako ne predstavlja zgolj kot podnebni ukrep, ampak tudi kot ekonomska strategija za krepitev energetske varnosti Evrope.
Podpora evropskim podjetjem ni brezpogojna. Podjetja, ki bodo dlje časa prejemala brezplačne emisijske kvote, bodo morala bolj izrazito vlagati v ukrepe za zmanjšanje svojih emisij. Bruselj želi na ta način preprečiti, da bi dodatni prostor zgolj odložil energetsko tranzicijo.
Promotion
Tudi letalstvo bo z novimi pravili podvrženo spremembam. Evropska komisija predlaga razširitev sistema trgovanja z emisijami ETS2 na mednarodni zračni promet od leta 2029 naprej. Osredotoča se na CO2-davek na letalske poti do približno 5.000 kilometrov.
Podnebje in industrija
Predlogi jasno kažejo, da komisija vse bolj povezuje podnebno in industrijsko politiko. Emisije je treba nadalje zmanjševati, a po Bruslju se to lahko doseže le, če podjetja dobijo dovolj prostora za nujne naložbe in se prehod na elektriko pospeši.
Načrti bodo v prihodnjih mesecih predmet številnih političnih razprav. Že zdaj je jasno, da bo okoli deset držav članic EU poskušalo oblikovati blokirajočo manjšino, saj želijo več popustov za podjetja. Nasproti temu pa nekatere industrijsko močne države zagovarjajo ohranjanje trenutno veljavnih okoljskih in podnebnih pravil EU.
Zagovorniki razširitve ETS vidijo kombinacijo podnebnih ukrepov in industrijske podpore kot način za pospešitev energetske tranzicije, ne da bi dodatno pritisnili na konkurenčnost evropskih podjetij. Hkrati pa je slišati kritike organizacij, ki se bojijo, da bi širše emisijske pravice lahko zmanjšale spodbude za hitro zmanjšanje emisij.