Novi načrt naj bi podjetjem in vlagateljem olajšal vlaganje denarja v projekte, ki prispevajo k obnovi narave, kot so obnove mokrišč, gozdov ali obalnih območij.
Okoljska komisarka Jessika Roswal poudarja, da tovrstne naložbe niso le dobre za okolje, ampak so lahko tudi ekonomsko smiselne. Navaja, da ohranjanje narave predstavlja vrednost, ki se trenutno premalo izkorišča.
S to pobudo se Bruselj pridružuje prejšnjim pobudam, da se za druge okoljske cilje uporabi zasebni kapital. Že dlje časa sodelujejo s privatnim sektorjem pri izboljševanju kakovosti zraka, zmanjševanju onesnaženja voda in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks. Bruselj želi z novim predlogom enak princip uporabiti pri biotski raznovrstnosti.
V središču načrta so tako imenovani 'naravni krediti', neke vrste tržni deleži, ki morajo merljivo prikazati vpliv projekta na naravo. Takim projektom bo dodeljen nekakšen žig odobritve EU. Namen je vzpostaviti prostovoljni trg teh kreditov poleg obstoječih javnih financiranj.
Okoljske organizacije se odzivajo mešano. Videl je priložnosti za dodatne naložbe v naravne projekte, a opozarjajo, da zasebni denar ne sme nadomestiti državnih proračunov. Po njihovem mnenju mora Bruselj sam še naprej dovolj vlagati v naravno politiko. Brez močne javne angažiranosti bi predlog lahko postal iluzorna rešitev, ki prikriva že obstoječe pomanjkljivosti.
Druga skrb je, da bi lahko načrti vodili v 'zeleno pranje', kjer vlagatelji z relativno majhnimi prispevki pridobijo zeleno podobo. Če podjetja preko naravnih kreditov lahko trdijo, da so dosegla okoljske koristi, ne da bi zmanjšala svoje škodljive dejavnosti, obstaja nevarnost odvračanja od strukturnih ukrepov.
Evropska komisija prizna to tveganje in obljublja močan okvir za preglednost in nadzor. Komisija želi po lastnih navedbah preprečiti, da bi nov sistem omogočal zlorabe ali neutemeljene trditve o ekoloških koristi.
Načrt je del širših prizadevanj EU za izvajanje zakonodaje o obnovi narave in doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. Po ocenah komisije je za obnovo narave letno potrebnih dodatnih več deset milijard evrov, kjer lahko zasebno financiranje igra ključno vlogo.