V puščeni različici (ki bo predstavljena v sredo) je državám EU prepuščeno, da same določijo, kdaj in kako odvzemajo vzorce tal. Prav tako ni določenih kvantificiranih ciljev glede zdravja tal. S tem Bruselj ignorira poziv naravovarstvenih skupin in nekaterih mednarodnih podjetij iz marca, ki so zahtevali zavezujoče cilje za preprečevanje erozije in onesnaženja tal.
EU že dolgo ima zakone glede kakovosti zraka in vode, a še ne za tla. Po prejšnjih poročilih EU je 60 do 70 odstotkov tal nezdravih in so izpostavljena eroziji, zbitju, onesnaženju in zasolitvi. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je onesnaženih 2,8 milijona lokacij. Količina kmetijskih zemljišč na prebivalca v EU se je v zadnjih 50 letih prepolovila, navaja dokument.
Prejšnji predlog zakona iz leta 2010 ni uspel zaradi nasprotovanja držav članic, med njimi Nemčije in Francije. Nasprotniki so tedaj trdili, da Evropska komisija presega svoja pooblastila. V okviru klimatskih in zelenih načrtov je bila nova ureditev o čisti zemlji napovedana konec leta 2021.
Nizozemska vlada je takrat v prvem odzivu sporočila, da obstajajo pomembne razlike med državami in regijami EU glede stanja tal, rabe tal ter interakcij v sistemih tla-sediment-voda. Vlada je zagovarjala dovolj prostora za nacionalno prilagoditev evropskih ciljev, kar je očitno zdaj vključeno v novo uredbo.
Paul Polman, nekdanji vrhunski menedžer Unilevarja, ki zdaj vodi kampanje za okoljske zadeve, je za Financial Times povedal, da tudi sam upa, da bodo postavljeni „ostrejši cilji“, a ti bi morali biti „zelo specifični za lokacijo in pridelke“.
Bivša državna sekretarka Stientje van Veldhoven, zdaj podpredsednica evropske veje World Resources Institute, je izjavila, da je „dobro zdravje tal bistveno za zmanjšanje emisij ogljika“ in da je „ambiciozna izvedba“ ukrepov držav EU „ključnega pomena“. Bila je tudi mednarodna diplomatinja, je zastopala Nizozemsko v Evropski uniji in sodelovala pri raziskavah okolja EU.