To je drugič, da se zagon zakona prestavi. Načrt naj bi preprečil, da bi na evropski trg prihajali izdelki, kot so kava, kakav, govedina in soja, gojeni na ozemlji, ki je bilo posekano v gozdovih ali pragozdovih. Podjetja morajo dokazati, da so njihovi izdelki prosti krčenja gozdov.
Po mnenju Bruslja je zamik potreben, ker digitalna platforma, ki mora obdelati milijone izjav, še ne deluje pravilno. Brez tega sistema carina in podjetja ne bi mogla delovati skladno z zakonom.
Okoljske organizacije so besne. Menijo, da se Bruselj znova uklanja gospodarskim interesom in opozarjajo, da so gozdovi po svetu še vedno ogroženi. Po njihovem mnenju ta odločitev podira zaupanje potrošnikov, ki pričakujejo, da njihova vsakodnevna nakupna košarica ne prispeva k krčenju gozdov.
Tudi v Evropskem parlamentu prevladuje delitev mnenj. Skupine na konservativni strani menijo, da prestavitev daje priložnost, da se pravila naredijo bolj izvedljiva. Drugi tega vidijo kot kompromis in se bojijo, da bodo pomembni dogovori o naravi in podnebni politiki dodatno oslabljeni.
Kmetje in gozdarske organizacije so nasprotno olajšani. Menijo, da so pravila trenutno preveč zapletena in zahtevna za izvajanje. Po njihovem bi manj administrativnih obveznosti in jasnejša določila pripomogla k praktični izvedbi zakona.
To ni prvič, da se uveljavitev zakona prestavlja. Lani je bil zakon že prestavljen za eno leto z argumentom, da podjetja potrebujejo več časa za pripravo. Tokrat je vzrok predvsem tehničen: programska oprema, ki mora slediti vsem podatkom, še ne zmore obvladati količine informacij.
Medtem narašča tudi politični pritisk. Preteklo poletje je osemnajst držav EU že zahtevalo poenostavitev pravil. Menijo, da Bruselj od podjetij zahteva preveč in se zavzemajo za manj strog pristop.
Pobuda za prestavitev zakona je zdaj predložena državam članicam in Evropskemu parlamentu. Tam bo odločitev, ali se politika odloči za hitro uveljavitev ali ponovno za zamik.