Ukrep zadeva uvoz žitaric, oljnatih semen in izdelkov, pridobljenih iz njih, iz Rusije in Belorusije ter je poskus zmanjšati ruski vir prihodkov za financiranje vojnega konflikta proti Ukrajini. Najnovejše tarife naj bi dodatno vplivale na "zmožnost Rusije za vojne agresije proti Ukrajini".
Višje dajatve na uvoz gnojil so tudi namenjene zmanjšanju odvisnosti evropske oskrbe s hrano od ruskih surovin. Dajatve ne veljajo za tranzit v afriške in azijske države, saj EU ne želi ogroziti prehranske oskrbe v teh regijah.
Ukrepe mora še potrditi Svet ministrov EU in Evropski parlament, ki sta že prej podprla podobne ukrepe. Edina težava prihaja od proruskih Madžarske, vendar ne more ustaviti teh ukrepov.
Evropa že vrsto let slabi z zadostno proizvodnjo gnojil, zaradi česar je uvoz neizogiben. Ta situacija se je še poslabšala po zaprtju več tovarn gnojil v državah članicah EU.
Evropska kmetijska krovna organizacija Copa-Cosega priznava legitimnost geopolitičnih razlogov Komisije, vendar opozarja, da se mora kmetijski sektor soočiti z ekonomskimi posledicami. Ti ukrepi bi lahko zvišali ceno gnojil za naslednjo sezono za najmanj 40 do 45 evrov na tono.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je dejal, da so tarife skrbno prilagojene za dosego več ciljev. "Naš cilj je nadalje oslabiti rusko vojaško ekonomijo, obenem pa zmanjšati odvisnost EU, podpreti našo industrijo in ohraniti globalno prehransko varnost," je bil citiran.
Šefčovič je obljubil, da bo »sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito naše evropske industrije gnojil in kmetov«.