Evropska komisija preiskuje, ali štiri ameriška podjetja zagotavljajo dovolj zaščite za otroke na svojih platformah. Obstajajo namigi, da mladi zlahka obidejo starostne omejitve, še vedno lahko stavijo na spletu in celo kupujejo droge prek družbenih omrežij. EU želi jasnost glede ukrepov, ki jih podjetja trdijo, da so jih sprejela.
Zakon Digital Services Act velikim platformam nalaga, da aktivno odstranjujejo nezakonite in škodljive vsebine ter uporabnikom omogočijo prijavo takšnih vsebin. Prav tako morajo internetna podjetja biti transparentna glede svojih algoritmov in preverjanja starosti uporabnikov. Kršitve lahko privedejo do glob, ki lahko znašajo do šest odstotkov njihovega svetovnega prometa.
Po mnenju Evropske komisije je spletni svet bistven del vsakdana, zato morajo biti mladoletniki na njem – tako kot v običajnem življenju – dodatno zaščiteni. EU poudarja, da morajo digitalne storitve zagotavljati varno, starosti primerno okolje in ustrezne funkcije nadzora staršev.
Meta, matično podjetje Facebooka in Instagrama, je bil pred kratkim na Nizozemskem s strani sodišča obsojen zaradi kršitve DSA. Podjetje mora uporabnikom omogočiti izbiro časovnice brez algoritmičnega usmerjanja. Meta se bo pritožila in trdi, da morajo takšne zadeve obravnavati evropske institucije.
Obsojitev je sledila pritožbi organizacije za digitalne državljanske pravice Bits of Freedom. Po mnenju sodišča algoritmi preveč omejujejo svobodno izbiro uporabnikov. Meta tvega prisilno globo v višini več kot sto tisoč dolarjev na dan, dokler podjetje ne bo izpolnilo zahtev.
DSA je po uvedbi leta 2022 povzročil velike napetosti med Brusljem in Združenimi državami Amerike. Ameriška podjetja trdijo, da evropska zakonodaja ogroža njihove poslovne modele in predaleč posega v regulacijo digitalnih storitev.
Prav tako so ameriški diplomati izrazili svoje pomisleke. Ameriški veleposlanik pri EU je opozoril, da lahko zakon omeji svobodo izražanja ameriških državljanov. Po mnenju Washingtona nobena tuja vlada ne sme omejevati tako temeljnih pravic.
Medtem Evropska komisija nadaljuje z uveljavljanjem zakonodaje. EU je že izrekla več milijard evrov glob velikim tehnološkim podjetjem, kot so Apple, Meta in Alphabet. Proti mnogim od teh sankcij so še vedno v teku pravni postopki, a Bruselj vztraja, da je zaščita evropskih uporabnikov, predvsem mladoletnikov, prednostna naloga.