Evropska unija zaostaja pri skoraj vseh ciljih svojega lastnega programa ukrepov za okolje do leta 2030. Letno poročilo, ki potrjuje ta zaostanek, sovpada z zdaj objavljenimi načrti, ki obstoječa pravila še dodatno sproščajo. Zaradi tega raste strah, da se bo razkorak med ambicijami in realnostjo le še povečeval.
Nove predloge Omnibus pomeni, da številni evropski okoljski zakoni iz prejšnje Komisije (VDL-1) postajajo šibkejši. Okoljske organizacije opozarjajo, da spremembe v VDL-2 presegajo tehnične prilagoditve in neposredno vplivajo na varstvo narave, zdravja in bivalnega okolja.
Več organizacij opozarja, da bodo pomembni zakoni o varstvu narave zaradi tega pritiskani. Pravila, ki varujejo pred poškodovanjem ekosistemov in onesnaževanjem vode, bi se lahko oslabila, ko bodo ponovno odprta.
Paket odpira prej določene standarde za industrijo, kmetijstvo in odpadke. Izstopa dejstvo, da bodo velike živinorejske kmetije imele manj obveznosti glede poročanja o porabi energije in vode. Prav tako odpade obveznost ocenjevanja alternativ uporabi kemičnih pesticidov. Kritiki to označujejo kot korak nazaj, ki vzdržuje onesnaževanje.
Kmetijska politika se prav tako še bolj pomika. Pritisk na obstoječe dogovore o uporabi gnojil, zaščitenih naravnih območjih in kakovosti voda narašča. Hkrati pa opozarjajo, da kmetje ostajajo odvisni od jasnih pravil, sprostitve pa lahko povzročijo neenakosti med regijami.
Nizozemski evropski poslanec Bas Eickhout (ZeleniLevi/PvdA) to imenuje „popolnoma napačen signal največjim kmetijskim podjetjem v Evropi, pa tudi nepošten do kmetov, ki imajo dobre namene: onesnažujte po mili volji, ne bomo vas za to kaznovali.”
Prisotna je pogosta skrb, da ko so zakoni enkrat odprti, končne prilagoditve posegajo globlje, kot je bilo sprva zamišljeno. Po mnenju nasprotnikov to ponuja priložnost za dodatne pritiske k nadaljnjemu slabšanju obstoječih pravil, kar lahko erodira temelje evropske okoljske politike.
Paket Omnibus ni osamljen primer. Pred tem so bile načrti omiljeni ali prestavljeni, ki so zniževali obveznosti podjetij glede trajnosti in dobavnih verig. Skupaj ti predlogi kažejo smer, kjer se okoljska pravila hitreje prilagajajo ali omejujejo, prav v času, ko poročila kažejo, da EU ne dosega zastavljenih ciljev.
Nova zakonodaja je zdaj predložena Evropskemu parlamentu in državam članicam EU. Eickhout se boji, da se bo ponovilo isto kot pri prejšnjih omnibusih: Bruselj predlaga omejene spremembe, a dolgoletno nezadovoljstvo desnih politikov EU do podnebnih politik in Zelene pogodbe odpira pot za zakonodajo, ki bo oslabila evropsko varstvo okolja z »rušilnimi zakoni«.