Poljska želi dovoljenje za delo tujim delavcem iz držav, ki niso članice EU, povezati z delovno pogodbo, v prizadevanju za zaščito trga dela in boj proti nezakonitemu delu. To vključuje tudi popolno digitalizacijo dovoljenj za delo ter zvišanje kazni za ilegalno delo.
Poljska vlada pravi, da je to potrebno za boljši nadzor nad priseljevanjem, zlasti zaradi napetosti na meji z Belorusijo. Ta država naj bi migrantke in prosilce za azil namerno pošiljala na mejo, da bi pritiskala na Evropsko unijo, strategijo, ki jo Poljska označuje kot "hibridno vojno". Po mnenju Varšave to predstavlja varnostno tveganje.
Trenutno za tuje sezonske delavce v Poljski veljajo relativno milejša pravila, zaradi česar mnogi delajo na pogodbah za fleksibilno delo. To pa ne zagotavlja enakih pravic in zaščite kot polne delovne pogodbe. Poleg strožjih pogojev za sprejem migrantov naj bi se zvišale tudi kazni za delodajalce, ki dovoljujejo nezakonito delo migrantov.
Bruselj pravi, da Poljska ne sme razlagati pravil EU za tuje sezonske delavce na način, ki bi pomenil možnost zavrnitve azilnih vlog. Kljub opozorilom EU je premier Tusk večkrat poudaril, da Poljska želi zaostriti svojo mejno politiko, da prepreči zlorabo migracijskega toka s strani režimov, kot je tisti predsednika Lukašenka v Belorusiji.
Trenutni spor med Poljsko in Evropsko komisijo je nadaljevanje širše razprave znotraj EU o ravnotežju med državno suverenostjo in evropsko zakonodajo. Na prihajajočem vrhu voditeljev EU si prizadevajo doseči nova dogovarjanja o tem.
Poljska ni edina, ki kritizira evropsko migracijsko politiko; tudi druge države, kot je Madžarska, si vse bolj prizadevajo slediti svoji poti. Ker vse več držav EU sprejema manj migrantov in prosilcev za azil, morajo druge države EU sprejeti njihovo večje število. To povzroča vse več protestov proti migrantom v več državah EU.