Evropska komisija bi ta teden dala jasno izjavo o prihodnosti prepovedi novih bencinskih in dizelskih avtomobilov od leta 2035, a je ta odločitev prestavljena. Ta prepoved je bila objavljena že enajst mesecev in pol nazaj, a proizvajalci avtomobilov in politiki v EU si želijo spremembo.
Proizvajalci avtomobilov že dolgo pritiskajo za prilagoditve. Poudarjajo nezadostno prodajo električnih avtomobilov, počasen prehod na nove tehnologije in močno konkurenco iz Kitajske.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je predhodno dejala, da evropske avtomobilske tovarne ne bi smele vztrajati samo pri elektrifikaciji svojih (obstoječih) velikih (dražjih) modelov avtomobilov. Menila je, da mora evropska avtomobilska industrija s proizvodnjo majhnih, poceni električnih (mestnih) avtomobilov zakorakati v boj s Kitajsko.
Nemčija ima pri tem pomembno vlogo. Zvezni kancler Merz zahteva izjeme za priključne hibride, polne hibride, vozila z "podaljševalcem dosega" in tudi za avtomobile z zelo učinkovitimi motorji z notranjim izgorevanjem. Veliki proizvajalci podpirajo to zahtevo in trdijo, da morajo biti vse vrste pogonskih sistemov še naprej dovoljene.
Več držav, med njimi tudi Italija, želi po letu 2035 dovoliti tudi druge tehnologije, kot so avtomobili na (manj onesnažujoča) biogoriva. Francija pa vztraja pri popolnoma električni usmeritvi, da ne bi ogrozila prejšnjih naložb v sektor. Zaradi tega znotraj EU narašča razdor.
Poleg politike do avtomobilov Bruselj tudi prestavlja načrt Kupuj evropsko. Ta paket naj bi okrepil evropska podjetja, a naleti na zadržke več držav članic EU. Te se bojijo tveganj za trgovino, cene in dobavne verige, če se prednost Evrope prehitro uvede, kar bi škodovalo uvoženim azijskim ali ameriškim konkurentom.
Devet držav poziva k večji previdnosti glede tega predloga. Najprej želijo boljšo analizo gospodarskih posledic in trdijo, da naj se evropska prednost uporablja le kot skrajno sredstvo, predvsem v jasno opredeljenih strateških sektorjih.
Zaradi teh delitev tudi ta dosje zastaja. Evropska komisija je želela paket predstaviti letos, a zaradi različnih stališč znotraj EU je odločanje preloženo na poznejši čas. Tako ostajata industrija in države članice EU v negotovosti.