Nova evropska zakonodaja proti krčenju pragozdov je usmerjena proti sečnji pragozdov za namen vzpostavitve kmetijskih površin za pridelavo kmetijskih proizvodov. Štiri države (Belorusija, Mjanmar, Severna Koreja in Rusija) evropska komisija smatra kot ‘visoko tveganje’.
Tem državam grozijo dejanske omejitve uvoza. Nova zakonodaja bo veljala za sojo, govedino, palmovo olje, les, kakav in kavo ter nekatere odvodne proizvode, vključno z usnjem, čokolado in pohištvom.
Poleg tega je desetine držav uvrščenih kot ‘zmerno tveganje’. V to kategorijo sodita denimo Brazilija in Malezija. Za te države odslej veljajo dodatni dokumentacijski zahtevki. Uvozniki morajo dokazati, da njihovi proizvodi ne izhajajo iz nedavno krčenih območij. Avstralija pa je ocenjena kot ‘nizko tveganje’.
Zakonodaja, znana kot EUDR, ni neizpodbitna. Kritiki opozarjajo, da lahko ocenjevanje držav izpade nepravično ali vodi do trgovinskih težav. Okoljske organizacije so povedale, da so predlagana uvozna pravila predvsem politični trgovinski cilj in komajda ciljajo na okoljske učinke.
Hkrati je komisija uvedla prehodno obdobje: državam z nizkim tveganjem daje več časa za izpolnjevanje pravil. Bruselj si želi tako preprečiti nesorazmerne posledice za države z dobro reputacijo na področju upravljanja gozdov. Mednje sodijo celo nekatere države EU z obsežnim krčenjem gozdov in proizvodnjo lesa.