Potrebne so drastične spremembe, če želi Evropska unija čez trideset let postati klimatsko nevtralna. Potrebni so obsežni ukrepi v kmetijstvu, industriji ter transportnem in energetskem sektorju. Poleg tega je treba emisije CO2 zmanjšati še bolj, kot je že določeno v Podnebni konvenciji ZN.
Ta prehod bo stal vsaj tisoč milijard evrov, ki jih mora zagotoviti Evropska investicijska banka (EIB) skupaj s zasebnimi naložbami. Prehod ne sme biti na račun ranljivih držav in državljanov, zato bo v prihodnjih šestih letih na voljo 100 milijard evrov subvencij.
To je bistvo “Zelene dogovora” Evropske komisije, ki sta ga v Bruslju predstavila predsednica Ursula von der Leyen in podpredsednik Frans Timmermans. A že zdaj je jasno, da ni soglasja. Velik del evropskega gospodarstva in industrije se namreč sooča z novimi okoljskimi pravili.
Evropski voditelji bodo o predlogih govorili že danes na vrhu v Bruslju. Poljska, Madžarska in Češka pa že zdaj zavračajo zavezo o klimatski nevtralnosti do leta 2050. Glavni razlog za to je premogovna industrija v teh državah. EU želi namreč kar se da hitro zapreti premogovne jame. Mednarodna okoljska gibanja pa so ob prvi reakciji dejala, da Zeleni dogovor ni "dovolj zelen".
Spomladi želi Evropska komisija vložiti prve zakonske predloge. "V prvih sto dneh," je pred časom dejal Frans Timmermans. Načrti segajo od gozdnatenja in trajnostne obnove stanovanj v veliki meri, do čiste proizvodnje jekla in prepovedi kemičnih pesticidov v kmetijstvu.
Za državljane in podjetja bodo predlogi imeli velike posledice. Timmermans in njegov kabinetni šef, nekdanji vodja PvdA Diederik Samson, zagovarjata evropsko cestnino na prevožene kilometre in strožje zahteve glede izpustov. Ker je cestnina na kilometre v nizozemski politiki še vedno nemogoča, se nekateri morda že sprašujejo, če bomo to preprosto uvedli preko Bruslja...
Zračni in pomorski promet, tako kot drugi transportni sektorji, bodo morali plačevati davek na fosilna goriva. Komisija želi tri četrtine cestnega prometa preusmeriti na železnice in plovne poti. Prav tako predlaga "zelene pristanišča", kjer ne bodo dobrodošla "umazana" plovila.
Uveden mora biti tudi uvozni davek na izdelke onesnaževalcev iz držav zunaj EU. Bruselj želi, da bodo v prihodnjih prostotrgovinskih sporazumih vključene določbe o okolju in podnebju, podobno kot je zdaj glede človekovih pravic. Timmermans prav tako namerava ubrati ukrepe za zaščito ekosistema in biotske raznovrstnosti v EU.