Komisija predlaga, da evropska podjetja ne bi več smela zagotavljati storitev plinovodom Nord Stream 1 in 2. Namen tega je preprečiti, da bi Rusija sčasoma ponovno aktivirala to infrastrukturo ali jo uporabila za sabotažo. Prepoved velja za tehnično, finančno in logistično podporo obema plinovodoma.
Poleg energije se paket osredotoča tudi na ruski bančni sektor. Na seznam sankcij bodo uvrščene še štiri ruske banke. Te banke naj bi omogočale transakcije, ki podpirajo rusko vojaško industrijo. Njihova sredstva v EU bodo zamrznjena, sodelovanje z evropskimi podjetji pa prepovedano.
Prav tako se rešuje vprašanje t. i. "senčne flote" naftnih tankerjev, ki poskušajo izvažati rusko nafto. Države članice EU morajo izvajati več inšpekcijskih pregledov ter takim plovilom zavrniti dostop do pristanišč. Komisija želi prav tako omogočiti pravne ukrepe proti evropskim podjetjem, ki omogočajo to naftno tihotapljenje.
Osemnajsti paket vsebuje tudi trgovinske omejitve na področju tehnologije in blaga, ki bi ga lahko uporabili vojaško. Med drugim gre za polprevodnike in optične komponente. Ti deli se trenutno v Rusijo izvažajo preko tretjih držav in bi vseeno lahko dosegli rusko vojsko.
Pozornost je namenjena tudi vlogi podjetij v 'tretjih državah'. Bruselj želi uvesti sankcije proti podjetjem izven EU, ki kljub obstoječim ukrepom še naprej dobavljajo izdelke Rusiji. S tem Bruselj poskuša preprečiti obhod sankcij prek Kitajske, Turčije in Združenih arabskih emiratov.
Vendar pa po poročilih iz Bruslja še ni popolnega soglasja. Nekatere države EU se bojijo gospodarske škode ali diplomatskih napetosti. Kljub temu predsednica komisije Von der Leyen poudarja, da je čas, da se zoperstavi "utrujenosti zaradi sankcij" in ohrani evropsko enotnost.