Frans Timmermans, ki trenutno opravlja funkcijo vodje EU za podnebje, se je odločil, da zapusti Bruselj in se vrne v Nizozemsko, kjer bo vodil seznam nove koalicije dveh strank: levih socialdemokratov (PvdA) in Zelenih (GroenLinks). Po različnih javnomnenjskih raziskavah ima predvidena nova strankarska kombinacija pod vodstvom Timmermansa dobre možnosti, da na predčasnih parlamentarnih volitvah 22. novembra izide kot zmagovalka.
Nizozemsko politično prizorišče je bilo v zadnjih letih zelo razdrobljeno in trenutno šteje dvajset različnih majhnih skupin in osebnih odcepov, z dvema skrajno desnima skupinama (FvD, proti EU in PVV, proti islamu) ter kmetijsko podeželsko stranko BBB. Zaradi nedavnih političnih premikov so tudi drugi vidni nizozemski politični predstavniki napovedali svoj odhod iz Haaga.
Predčasni padec petstrankarske (sredinske) koalicije Marka Rutteja so številni politični opazovalci že dalj časa pričakovali, saj je bila njegova vlada identična nadaljevanje njegove prejšnje vlade iz leta 2021, ki je padla. Ta je morala odstopiti, potem ko je prišlo na dan, da je nizozemska davčna uprava več let diskriminirala prebivalce s tujimi priimki in jih označevala za prevarante.
Več ministrov se je potem s sramoto umaknilo iz politike, vendar se je Rutte znova potegoval za kandidaturo in po težkih pogajanjih ponovno postal premier.
Trenutno iz Bruslja odhajajoči evropski komisar Timmermans je bil prej nizozemski diplomat (med drugim v Moskvi), poslanec in minister za zunanje zadeve. Leta 2014 je mednarodno pozornost pritegnil pri Združenih narodih, ko je Rusijo obtožil strela padca letala MH17 nad Ukrajino in zaradi zahodnih sankcij proti Moskvi zaradi zasedbe Krima.
Po evropskih volitvah leta 2019 je bil Timmermans kot nosilec liste S&D socialdemokratov kratek čas kandidat za novega predsednika Evropske komisije, a so ga evropski voditelji nazadnje nadomestili z nemško krščansko demokratsko kandidatko Ursolo von der Leyen.
Kot prvi podpredsednik je Timmermans zadnja leta odgovarjal za vzpostavitev evropskega Zelenega dogovora, podnebnega in okoljskega projekta proti segrevanju in izčrpanju Zemlje. Iz projekta je nastalo več deset zakonov proti onesnaževanju zraka in tal ter prilagoditve kmetijskih in naravnih zakonov. Poleg tega je prehod na trajnostno sončno in vetrno energijo pod njegovim vodstvom dobil velik zagon.
Kombinacija Timmermansovih izkušenj, njegove osredotočenosti na podnebna vprašanja in široke podpore PvdA in GroenLinks v javnomnenjskih anketah ga postavlja v močan položaj za prevlado na novembrskih volitvah in morebiten prihodnji nizozemski premier. Jasno je, da bo Timmermans s svojo impresivno kariero in ambiciozno vizijo pomemben igralec v tej vznemirljivi fazi nizozemske politike.
Novica o Timmermansovem vrnitvi v nizozemsko politiko je že pritegnila mednarodno pozornost. Njegovo mandatno obdobje v Evropski komisiji bi trajalo do konca leta 2024, a bo predsednica komisije Ursula von der Leyen morala zdaj imenovati zamenjavo za odhajajočega nizozemskega komisarja. To bo seveda storila v dogovoru z odstopajočim premierjem Ruttejem, ki je že večkrat povedal, da sam ne prizadeva za mednarodno funkcijo v EU.
V teoriji lahko Von der Leyen začasno imenuje enega izmed 27 sedanjih komisarjev, z argumentom, da so večina pomembnih odločitev glede podnebja in okolja že sprejete, ter da bo trenutna komisija v prihodnjem letu (zaradi kampanje za evropske volitve, junij 2024) vseeno manj aktivna.
Za obdobje kakega leta bi lahko trenutni glavni pogajalec Nizozemske in nekdanji minister Diederik Samsom prevzel mesto svojega odhajajočega šefa Timmermansa.