Po tem, ko obstajajo že evropski zakoni proti onesnaževanju zraka in vode, sedaj prihaja tudi zakon o zdravju tal. Komisar za okolje Virginius Sinkevicius je štiri predloge skupaj poimenoval „zadnji košček sestavljanke“.
Poleg zakona o tleh je bila napovedana tudi razširitev za nove tehnike gensko spremenjenih organizmov, kot je crispr-cas. To ne bo mogoče takoj, temveč zahteva najprej skrbno (novo) pravno regulacijo. „To je prvič. To ne bo lahko naloga,“ je opozoril Sinkevicius.
Enako bo veljalo za širša pravila za odobritev novih semen in rastlin. Nedavno je nizozemski minister za kmetijstvo, naravne vire in prehrano Piet Adema povedal, da je to pripravljeno in da lahko začnemo že jutri.
Timmermans je nadalje pojasnil, da so štirje predlogi del poti Green Deala, ki zajema Fitfor55 (golj emisij toplogrednih plinov), skupno kmetijsko politiko (eko-subvencije), od kmeta do mize (varnost hrane in biotska raznovrstnost), industrijske emisije (onesnaženje zraka) ter (še v obravnavi) uredbo SUR o pesticidih (znižanje uporabe kemikalij v kmetijstvu) in zakon o obnovi narave.
„Moramo končati spiralo navzdol. Vrnitev žuželk, črvov in čebel je nujna.“ Timmermans je dejal, da bodo kmetje s temi štirimi novimi zakoni dobili nova orodja. „Naslednje generacije, narava, kmetje, vsi potrebujejo zdravo zemljo.“
Pravila za čisto zemljo ne bodo obvezna direktiva. Prvih nekaj let želi Bruselj, da države EU predvsem vzpostavijo podatkovno bazo onesnaženih lokacij in same pogosteje in večkrat vzamejo vzorce tal. Prav tako ne bo določen kvantificiran cilj EU.
S tem Bruselj zavrača nedavni poziv naravovarstvenih skupin in mednarodnih podjetij, naj se postavijo zavezujoči cilji za preprečevanje erozije tal. Najprej je treba poskrbeti, da se stanje ne poslabša; nato sledi sanacija in obnovitev, je pojasnil Sinkevicius.
Po prejšnjih EU poročilih ni zdrava 60 do 70 odstotkov tal, katera so izpostavljena eroziji, zbijanju, onesnaženju in zasolitvi. Evropska okoljska agencija ocenjuje, da imajo države EU že 2,8 milijona lokacij onesnažene zemlje. Količina kmetijskih zemljišč na prebivalca v EU se je v zadnjih 50 letih prepolovila, navaja dokument.