V Osaki (Japonska) si prizadevajo odpraviti pomisleke avstralskih kmetov. Ti menijo, da svojih proizvodov na trgu EU ne morejo dovolj prodajati povsem brez dajatev in kvot.
Obstoječa ponudba EU bi avstralske kmete pomembno prizadela v primerjavi s kmeti iz držav, kot so Kanada, Nova Zelandija ali Južna Amerika. Menijo, da bi to bil korak nazaj in ne naprej. Po njihovem mnenju tudi ni znakov, da bi bila EU pripravljena na mizo postaviti "ekonomsko smotrno pogodbo".
Avstralski kmetje se bojijo, da bo trgovinski sporazum v njihovi domovini prinesel stroge omejitve, vključno z omejevanjem pravic za izdelke, kot sta feta in prosecco. Obstaja tudi strah, da bo EU uveljavljala "nepraktične kmetijske zahteve".
Avstralska kmetijska dejavnost je precej trajnostna, vendar se številni proizvodni sistemi razlikujejo od tistih v EU. Avstralski kmetje so pozorni na evropske okoljske zahteve. „Ne želimo, da nam vsiljujejo evropske sisteme, ki nimajo nobenega smisla za avstralsko okolje. Želimo trgovinski sporazum z EU, vendar ne pod katero koli ceno," poudarja avstralska kmetijska zveza NFF.
Avstralski kmetijski sektor je večkrat poudaril, da gre za "enkratno priložnost v generaciji" za sklenitev pomembnega sporazuma o prosti trgovini z Evropsko unijo. To vidijo kot priložnost za širitev izvoznih možnosti in vstop na nove trge. Kmetje pa poudarjajo, da ne bodo sprejeli prazne lupine.
Evropski in avstralski pogajalci se soočajo z izzivom, da najdejo ravnovesje med interesi obeh strani. Evropska unija ima svoje prioritete in interese v trgovinskih pogajanjih, pomembno pa je, da se doseže kompromis, ki bo sprejemljiv za obe strani. Gre za zapleten proces, v katerem sodeluje veliko ekonomskih in političnih dejavnikov.
Jasno je, da so pogovori med Evropsko unijo in Avstralijo izjemno pomembni za prihodnje trgovinske odnose med obema stranema. Rezultat teh pogajanj bo imel velike posledice za kmetijsko in živinorejsko panogo v Avstraliji in na evropskem trgu.