Strategija EU za biodiverziteto je bila leta 2020 predstavljena kot desetletni načrt za ustavitev upada narave, ekosistemov in živalskih vrst. Na sredini obdobja se izkaže, da je bilo dejansko izvedenih le polovica od več kot 170 priporočil iz načrta. Le majhen del zaščitnih ciljev kaže izboljšave, večina trendov pa ostaja negativnih.
Od več kot 40 merilnih kazalnikov, ki so bili vzpostavljeni za spremljanje napredka, je precejšen del slabo razvit ali celo odsoten. Zaradi tega je težko določiti, kje prihaja do izboljšav in kje so potrebni ukrepi. Še zlasti je prepreka pomanjkanje podatkov o kakovosti habitatov, kar ovira ciljano ukrepanje, ugotavlja evropski raziskovalni urad.
Analiza kaže, da kmetijske dejavnosti predstavljajo eno največjih pritiskov na naravo in bioraznovrstnost. Intenzivna raba kmetijskih zemljišč in izguba travnikov pomembno prispevata k upadu vrst in ekosistemov. To negativno vplivanje več virov označuje za strukturno in težko popravljivo.
Čeprav nekateri EU članici dosegajo napredek pri vzpostavljanju zaščitenih območij in projektih obnove, to ni dovolj za obrat trenda. Le omejeno število držav aktivno izvaja politike za dosego dogovorjenih ciljev.
Obstoječa zakonodaja EU o varstvu narave, kot sta Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih, po oceni ni v celoti uporabljena niti uresničena. Pomanjkanje usklajenosti med državami članicami, razdrobljena izvedba in nezadostno financiranje so navedeni kot vzroki za počasni napredek.
Pomembna težava je, da številne strategije na papirju dobro zvenijo, vendar v praksi prinašajo malo konkretnih ukrepov. Izvajanje zaostaja zaradi političnega odpora, gospodarskih interesov in pomanjkljivega spremljanja, navajajo v poročilu.
Evropska komisija poziva k okrepitvi prizadevanj v naslednjih petih letih. Poudarja potrebo po hitrejši uvedbi manjkajočih merilnih orodij, boljšem varstvu naravnih habitatov ter večji vključenosti državljanov in lokalnih oblasti.
Brez dodatnih prizadevanj večine ciljev iz strategije za biodiverziteto 2030 ne bo mogoče doseči. Trenutni trend kaže na nadaljevanje upada narave in vrstne raznovrstnosti v skoraj vseh državah EU, s hudimi tveganji za ekosisteme, kmetijstvo in javno zdravje, je sklenila raziskava JRC.