Britanska podjetja utegnejo ostati zunaj novih evropskih prednostnih ureditev, prav ko se v Londonu znova pogovarjajo o morebitnem povratku v EU, vlada premierja Burnhama pa želi razširiti gospodarsko in obrambno sodelovanje z Brusljem.
Britun
Nekdanji premier Tony Blair meni, da bi moralo Združeno kraljestvo že v naslednjih desetih letih ponovno postati član reformirane Evropske unije. Po mnenju njegovega thinktanka naj bi bil povratek temelj britanskega desetletnega načrta. Blair pa poudarja, da mora Bruselj pred tem opraviti verodostojen proces reform.
Blair poziva britansko vlado, naj se distancira od stare brexitovske retorike in preteklih rdečih črt. Želi, da London znova zasleduje formalni odnos z EU. Če ponovni članstvo ne bo mogoče, naj Združeno kraljestvo sodeluje z Evropo tam, kjer se interesi ujemajo.
Promotion
Kasneje letos
Novopečeni britanski premier Andy Burnham v tem trenutku ne zagovarja tako daleč segajočih ciljev. Poudarja praktične dogovore, ki lahko okrepijo gospodarske vezi z EU. Možnega povratka v Unijo za prihodnost ne izključuje. Burnham je napovedal, da bo pozneje letos predstavil svojo vizijo za prihajajoče desetletje.
Obramba
Tudi pri evropskih obrambnih programih se zdaj pojavlja vprašanje, do kod lahko sega sodelovanje z državami, ki niso članice EU. Britansko sodelovanje v evropskem programu SAFE za izposojo orožja se omenja kot možnost. Dvanajst držav EU si želi, da bi bili obrambni programi dostopni tudi vojaškim zaveznikom zunaj Unije. S tem se postavljajo po robu francoski politiki, po kateri naj bi države EU nakup vojaške opreme omejile na države znotraj Unije.
Nemčija, Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Italija, Latvija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švedska in Slovenija nasprotujejo preveč strogim evropskim preferenčnim pravilom v Evropskem sklad za konkurenčnost. Odprtost za tretje države vidijo kot pomembno sporočilo zaveznikom in partnerjem zunaj EU.
Francoski »Ne«
Ta razprava neposredno vpliva tudi na britansko industrijo. Francija želi pri novih evropskih preferenčnih pravilih še naprej razlikovati med državami EU in državami zunaj nje. Zaradi tega britanska podjetja težje izkoriščajo uredbe, ki naj bi koristile evropski proizvodnji in podjetjem. Nemčija se nagiba k bolj odprtemu pristopu do zanesljivih trgovinskih partnerjev.
Pristop hkrati razkriva tudi nesoglasja znotraj EU. Francija želi koristi izrecno povezati s članstvom v EU, medtem ko druge države EU želijo več manevrskega prostora za tesne partnerje zunaj Unije. Tako prihodnji položaj Združenega kraljestva postaja tudi tema širše evropske razprave.