Dejstvo, da dve največji politični stranki v Veliki Britaniji še vedno vztrajata pri sistemu volilnih okrožij, povzroča, da nove politične stranke in novi glasovi ne morejo prodreti v britanski parlament.
V vsakem izmed več kot 650 okrožij pri volitvah zmaga kandidat z največ glasovi, ki dobi en sedež v parlamentu, vendar glasovi strank niso seštevani na državni ravni. Že vrsto let številni strokovnjaki neuspešno opozarjajo na uvedbo (procentualnega) proporcionalnega sistema v spodnjem domu.
Britanski evropski poslanec iz vrst Zelenih Scott Ainslie (50) je razočaran, da so Zeleni na zadnjih parlamentarnyh volitvah leta 2017 prejeli več kot dva milijona glasov, a vseeno le en sedež. Krivi za to obsoja Laburistično stranko (»kot edino socialdemokratsko stranko na svetu!«) in konservativce, saj še vedno vztrajajo pri nedemokratičnem, arhaičnem sistemu.
Da bi preprečili, da bi Boris Johnsonovi konservativci dosegli večino, so Zeleni, LibDem-i in narodnjaki iz Walesa v več kot šestdesetih okrožjih oblikovali skupne volilne liste. V teh okrožjih ne tekmujejo med seboj. Dve stranki sta umaknili svoje kandidate v prid tretji, njihove volivce pa pozvali, naj glasujejo za kandidata te tretje stranke. Pričakuje se, da bodo LibDem-i po vsej Veliki Britaniji tako pridobili okoli trideset sedežev, Zeleni pa deset.
»Naš politični sistem izhaja še iz časov plemičev, velikih zemljiških posestnikov in angleške razredne družbe. Obstajajo okrožja, kjer se že stoletje ni nič spremenilo. Politika in vodenje države sta za preveč Britancev še vedno nekaj, kar se dogaja daleč v Londonu. Demokracije in državne pravice skoraj ne poučujejo v šolah,« pravi Ainslie. Želel bi si, da bi bila politologija prej in pogosteje del učnih načrtov.
Zeleni so podnebne spremembe in okoljsko politiko postavili v ospredje svoje volilne kampanje. Dolgo so britanske volitve kazale kot bitka za ali proti Brexitu, osrednjemu cilju konservativcev, vendar je v zadnjih tednih opaziti spremembo. Laburisti so uspeli, da so prihodnost bolnišnic in nacionalnega zdravstva postavili kot svojo temo, LibDem-i pa so izrecno proti izstopu iz EU.
Britanski Zeleni s svojo osrednjo temo okolja sledijo rasti pro-okoljskih strank po Evropi, kot so na Danskem, Švedskem, Nizozemskem in Nemčiji. Tudi Evropska unija je zeleni dogovor že razglasila za glavno temo prihodnjih let. V britanski politiki Zelenim še ni uspelo doseči podobnega preboja, čeprav so sedaj tudi Laburisti, LibDem-i, Škotska nacionalna stranka (SNP) in waleski narodnjaki okolje ter podnebje izrazito vključili v svoje programe.
Glede članstva v Evropski uniji Zeleni zavzemajo vmesni položaj med LibDem-i in Laburisti. LibDem-i želijo takoj ustaviti celoten proces Brexita in v EU ostati. Laburisti želijo z Brusljem pogajati o manjšem brexit dogovoru in njegov izid predložiti volivcem na referendumu. Na taki posvetovalni akciji bo Labour zavzel nevtralen položaj. Zeleni pa želijo – kot LibDem-i – ostati v EU in bodo pri morebitnem drugem referendumu zagovarjali ostati.
»Naša država potrebuje celjenje, zdravljenje, popravilo. Brexit, UKIP, Farage in Johnson so v zadnjih letih preveč razdejali. Družnosti so razklane. Družine so ločene. Ta država potrebuje proces celjenja. To morajo volivci sami zaključiti s svojim glasovanjem. Zato smo kot Zeleni za ostati v EU, a tudi za drugi referendum,« je Ainslie povedal v svojem pisarni v južnem Londonu, v Brixtonu.