Bruselj se s tem odziva na nedavna trgovinska grožnja predsednika Donalda Trumpa. Napovedal je uvozne dajatve na širok spekter evropskih izdelkov, od jekla do kmetijskih pridelkov. Kmalu zatem je EU dal 90 dni časa, da doseže dogovor z ZDA.
Von der Leyen je v pogovoru za britanski poslovni časnik Financial Times povedala, da EU ta časovna roka jemlje resno in je odprta za pogovore z Washingtonom. Obenem je poudarila, da dostop do evropskega trga ne velja samo za fizične izdelke. Pod to po njenem spadajo tudi digitalne storitve, kot so družbena omrežja in iskalniki.
Izjave Von der Leyen predstavljajo nov zasuk v trgovinski razpravi. Doslej je bila Evropska komisija previdna v odzivih, a ostro govorico iz Washingtona se zdi, da Bruselj sili v ukrepanje. Ameriški mediji so ta teden poročali, da je Trump pripravljen celo prekiniti obstoječe trgovinske sporazume, če ne bo takojšnjih popustkov.
Opazno je, da tudi doma v ZDA Trump naleti na vse večji odpor. Tako demokratski kot republikanski kongresniki izražajo zaskrbljenost nad njegovo trgovinsko politiko. Bojijo se, da bi nova tarifa sprožila trgovinsko vojno, ki bi škodovala ameriškim delovnim mestom in cenam za potrošnike. Nekatera velika ameriška podjetja so se medtem že izrekla proti Trumpovi politiki.
V Bruslju že dlje časa obstajajo nezadovoljstva zaradi ravnanja ameriških tehnoloških velikanov. Podjetja, kot so Meta, Google in X, naj ne bi spoštovala novih evropskih zakonov, kot je Zakon o digitalnih storitvah (DSA). Ti predpisi so namenjeni boljši zaščiti uporabnikov pred dezinformacijami, širjenjem sovraštva in zlorabami na spletnih platformah.
Evropska unija je že naložila visoke globe tehnološkim podjetjem, ki niso spoštovala DSA. Tako je Meta prejela milijonske sankcije. Bruselj trenutno pripravlja dodatna navodila, ki bodo jasno opredelila, kaj je na evropskem internetu dovoljeno in kaj ne. V njih bo pomembna tudi preglednost glede algoritmov in oglasov.
Predsednik Trump pa je velikim tehnološkim podjetjem pravzaprav dal popolno svobodo in ukinil vsakršno obliko nadzora. Ta evropska pravila vedenja in spremljanje ter poprejšnja kontrola jih dojemajo kot obliko cenzure.
Po besedah viri iz komisije ne izključujejo, da bo v prihodnosti dovoljevanje ameriških platform, kot so X, Facebook ali Instagram, na evropskem trgu povezano z upoštevanjem takšnih digitalnih pravil. Če bo Washington vztrajal pri enostranskih uvoznih dajatvah, lahko Bruselj uvede protiukrepe na področju digitalnega dostopa.