Von der Leyen je sporočila, da ima Bruselj pripravljen „močan načrt“. V njem so dajatve na ameriške izdelke v vrednosti 26 milijard evrov. Po njenem mnenju se morajo ameriška podjetja in potrošniki pripraviti na višje cene in manjši dostop do evropskega trga, če Washington vztraja pri sankcijah.
EU se bo predvsem osredotočila na ameriške kmetijske izdelke, jeklo, tekstil in potrošniške izdelke. Del ukrepov je že pravno pripravljen, tako da lahko Unija takoj reagira, ko bodo ameriške dajatve začele veljati. S tem želi Bruselj pokazati, da se ne bo pustil pritiskati.
Po diplomatskih virih so razmišljali tudi o delni zapori evropskega trga za ameriška podjetja pri javnih naročilih. Ameriška podjetja bi bila tako izključena iz milijardnih pogodb v panogah, kot so infrastruktura, tehnologija in energetika.
Čeprav je bil ton oster, je Von der Leyen poudarila, da Bruselj daje prednost pogovorom. EU ostaja odprta za dialog z Washingtonom in želi skupaj iskati rešitve za trgovinske spore, kot so državne pomoči podjetjem in mednarodna pravila za digitalno trgovino.
Hkrati je Evropska unija prejela podporo drugih velikih gospodarskih sil, ki prav tako zaskrbljeno gledajo na enostranske ameriške trgovinske ukrepe. Med drugim sta Kanada in Japonska dala jasno vedeti, da so pripravljeni na skupne korake, če Trump nadaljuje s svojo politiko.
V južnoevropskih državah je predvsem skrb glede morebitnih ameriških dajatev na vino in oljčno olje. Evropski proizvajalci vina se bojijo izgube tržnega deleža v ZDA v korist kalifornijskih konkurentov, ki upajo prav na koristi zaradi ameriških uvoznih dajatev na evropske steklenice.
Von der Leyen je svoj govor zaključila z opozorilom: „Če bo Evropa izzvana, se bomo znali braniti. Smo gospodarska sila z viri in pripravljenostjo za ukrepanje.“
V naslednjih dneh bo jasno, ali bosta Washington in Bruselj rešila spor s pogovori, ali pa bosta naredila prve korake proti novi trgovinski vojni.