Ciper začenja predsedovanje v času, ko se Evropska unija sooča z velikimi izzivi. Mednarodni konflikti in geopolitična negotovost določajo dnevni red. Država želi v tem obdobju aktivno usmerjati vlogo EU na svetovnem prizorišču.
To je že drugič, da Ciper opravlja rotirajoče predsedovanje. V zadnjih štirinajstih letih se je evropski kontekst močno spremenil. Če so prej prevladovale gospodarske težave, so sedaj v ospredju varnost, mednarodni konflikti in politične pozicije.
Predsednik Nikos Christodoulides poudarja, da mora Evropska unija postati močnejša in bolj samostojna, hkrati pa ostati odprta za sodelovanje z drugimi deli sveta. Varnost in obramba sta pomemben del dnevnega reda. Ciper želi podpreti pobude, ki krepijo evropsko obrambo in povečujejo pripravljenost EU.
Vojna v Ukrajini ima osrednjo vlogo. Ciper želi zagotoviti, da Ukrajina ostane visoko na evropskem dnevnem redu. Ta tema je jasno povezana z razpravami o varnosti, zunanji politiki in prihodnosti Evropske unije.
Prav tako bo pozornost namenjena širjenju EU. Ciper si prizadeva za napredek v pristopnih postopkih in širitve ne vidi le kot politično odločitev, temveč tudi kot del širše varnosti in stabilnosti Evrope.
Poleg Ukrajine se bo predsedovanje osredotočilo na Bližnji vzhod. Ciper poudarja pomen tesnejših vezi in boljše sodelovanje med EU in državami v tej regiji, glede na trajajoče napetosti tam.
Predsedovanje Cipra bo ponovno izpostavilo vprašanje turške okupacije (od leta 1974) dela severnega Cipra. Mednarodna skupnost je desetletja (brez uspeha) poskušala spraviti obe državi za pogajalsko mizo. Pred kratkim pa se zdi, da je Turčija sprejela nekoliko bolj sproščeno držo.