Po svetu vsako leto prezgodaj umre na milijone ljudi zaradi nezdravnega zraka. Raziskave kažejo, da sta predvsem delci in dušikovi oksidi škodljiva za srce, pljuča in možgane. Tudi pri koncentracijah pod trenutnimi standardi so negativni učinki na zdravje dokazani. Zato je nujnost za sprejem nadaljnjih ukrepov še vedno velika.
V nekaterih delih sveta so trendi spodbudni. Investicije v čistejšo energijo in strožji emisijski standardi so vodili v zniževanje vrednosti. Hkrati pa v drugih državah emisije ostajajo visoke, predvsem zaradi intenzivne uporabe fosilnih goriv, težke industrije in rastoče mobilnosti.
Na Nizozemskem niz najnovejših meritev kaže presenetljivo drugačno sliko. Raziskave pokažejo, da kakovost zraka zdaj ustreza najvišjim mejam, ki jih je Evropska unija določila za leto 2030. S tem Nizozemska prehiteva dogovorjene cilje in je ena prvih držav, ki dosega to raven.
Pomemben razlog za izboljšanje je zmanjšanje dušikovih oksidov. Še posebej v prometu je uvedba čistejših avtomobilov, vključno z električnimi vozili, pomembno prispevala. Modernizacija voznega parka je povzročila, da je emisija v zadnjih letih upadala hitreje, kot se je pričakovalo.
Poleg tega ima k rahlemu izboljšanju prispevek tudi kmetijstvo. Ukrepi za zmanjšanje emisij amonijaka, kot so prilagoditve v hlevskih sistemih in manjša uporaba onesnažujočih gnojil, so imeli učinek, poroča urad preko statistike.
Tudi energetski sektor prispeva k ugodnim številkam. Zapiranje termoelektrarn na premog na Nizozemskem in rast obnovljive energije sta zmanjšala emisije onesnaževal. Te strukturne spremembe jasno kažejo, da longoročne odločitve in investicije začnejo prinesti sadove.
Kljub temu raziskave poudarjajo, da zdravstvena tveganja niso izginila. Tudi ob doseganju standardov lahko izpostavljenost ostaja škodljiva, posebej za ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z boleznimi pljuč ali srca. Stanje na Nizozemskem pa kaže, da ciljni ukrepi in tehnološke inovacije lahko dejansko izboljšajo kakovost zraka.