V zadnjih desetih letih glede tega v evropski politiki ni bilo mogoče doseči soglasja, vendar pa ni jasno, ali bo celoten Evropski parlament tokrat soglašal. Ne le države EU, ampak tudi vse poslanske skupine v parlamentu v Strasbourgu so glede tega močno razdeljene.
Dovoljenje za gensko spremenjeno hrano ne velja za ekološki prehrambeni sektor, hkrati pa ne bo obveznosti, da se na nalepki navede ali je bila v hrani uporabljena gensko spremenjena snov. Velik del teh sestavin bo kmalu obravnavan enako kot običajni pridelki, brez dodatnih oznak v trgovinah.
Gensko spremenjene rastline, odporne proti pesticidom, pa bodo v prihodnje še vedno morale prestati oceno tveganj, preden bodo morebiti dopuščene. Kmetijske organizacije so se do zdaj doseženega dogovora odzvale s soglasjem, medtem ko okoljske in zdravstvene organizacije govorijo o nevarnem zdrsu.
Te tehnike, ki jih je zdaj dovoljeno uporabljati, spremenijo majhen del dednega materiala brez dodajanja tujega DNK. Novi sistem bo naredil razliko med dvema skupinama. Prva skupina so pridelki, ki bi lahko nastali tudi na naraven način ali z obstoječimi metodami pridelave. Druga skupina bo še vedno podvržena strožjim pravilom.
Kmetijske organizacije se odzivajo pozitivno. Dogovor označujejo kot praktičen način za razvoj pridelkov, ki so bolj odporni na vročino, sušo in škodljivce. Po njihovem mnenju to pomaga kmetom, ki se soočajo z strožjimi pravili za uporabo kemičnih pesticidov.