Po podatkih Evropske komisije prenovljeno besedilo vsebuje dodatna jamstva proti nenadnim motnjam na trgu. Evropski kmetje in proizvajalci hrane bi lahko računali na finančno pomoč in klavzule o zaščiti, če bi cene ali prihodki strmoglavili zaradi cenejšega uvoza iz Južne Amerike. S tem želi Bruselj ublažiti skrbi glede konkurence in varnosti hrane.
Francija igra opazno vlogo v zadnji fazi pogajanj. Predsednik Emmanuel Macron je v Braziliji dejal, da je do sporazuma "precej pozitiven", saj je po njegovih besedah zdaj dovolj izboljšan, da ga je mogoče podpisati.
Vendar ne vsi v Parizu delijo ta optimizem. Ministrica za kmetijstvo Annie Genevard je povedala, da trenutna jamstva še niso "zadostna" in da je Francija postavila jasne meje. Največja kmečka zveza FNSEA je šla še dlje in govorila o "izdaji" francoskega kmetijstva, saj sporazum po njihovem odpira vrata do nepoštene konkurence.
V Italiji se slišijo bolj previdni toni. Rim se ne upira več trgovinskemu sporazumu, vendar zahteva trdna jamstva za kmete in vzajemne okoljske standarde. Že je vzpostavljen sklad v vrednosti več milijard evrov za kompenzacijo evropskih kmetov ob velikih padcih cen. Kmečke organizacije pa ostajajo skeptične in se bojijo konkurence cenejših izdelkov iz Južne Amerike.
V zadnjih mesecih so evropski politiki poudarili, da so se mednarodni trgovinski odnosi v zadnjem času bistveno spremenili. Ne govorimo zgolj o ruski vojni proti Ukrajini, ampak tudi o izjemno visokih uvoznih dajatvah, ki jih je uvedel ameriški predsednik Trump po vsem svetu.
Po mnenju številnih evropskih voditeljev bi morale države EU razpršiti svoje interese na področju hrane in trgovine med več ponudnikov in držav ter postati manj odvisne od gospodarskih tekmecev, kot sta Združene države Amerike ali Kitajska. Zato Bruselj zdaj pripravlja tudi dodatne trgovinske sporazume z azijskimi in afriškimi državami.
Evropska komisija opozarja, da novi trgovinski sporazum z Južno Ameriko ni le tveganje (za kmetijski sektor), temveč tudi priložnost (za industrijo). Evropski izvozniki avtomobilov, vina in strojev dobijo dostop do novih trgov, medtem ko bo uvoz mesa, sladkorja in žit iz Južne Amerike omejen s kvotami in kontrolami.