EU bo ratificirala kmetijsko pogodbo kljub odpornosti Francije in Poljske

Ključna je bila v sredo sprememba stališča Italije (ki je dolgo grozila s glasovanjem proti) ter nove finančne koncesije, ki jih je Bruselj ponudil evropskim kmetom, ki so se postavljali po robu. Tako so spodleteli francosko-polski poskusi blokade evropskega procesa odločanja.

EU je pospešila zaključevanje sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosur – Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Urugvajem. Po več kot 25 letih pogajanj je sporazum znova na mizi v odločilnem tednu. S tem bi ena največjih svetovnih sporazumov o prosti trgovini postala resničnost po desetletjih pogajanj in političnih bojev.

V središču pozornosti je bil v sredo na sklicanem kmetijskem posvetu predlog predsednice Komisije Ursule von der Leyen, da se kmetijski sektorju predčasno omogoči dostop do sklada za odškodnine v višini okoli 45 milijard evrov do leta 2028. Ta sredstva prihajajo iz kriznega sklada (v vrednosti preko 80 milijard), ki ga želi Von der Leyen vključiti v nov večletni proračun EU (2028–2035). Sredstva zato niso nova, a bodo na voljo prej in bolj ciljano kot je bilo predvideno.

Še posebej se je Francija v zadnjih letih močno uprla. Avtoritativni francoski časnik Le Monde v ostri kritiki opisuje, kako je predsednik Macron zaradi tega postavil Francijo v izjemni položaj znotraj EU.

Po navedbah časnika je Macron predolgo dopuščal, da je francoska kmetijska politika odvisna od nezadovoljnih in protestirajočih francoskih kmetov. Zaradi tega je bila Francija diplomatsko izolirana, ko je bilo treba v EU sprejeti odločitve.

Le Monde poudarja, da Franciji kljub intenzivnim prizadevanjem ni uspelo skupaj s Poljsko oblikovati blokirajoče manjšine. Zato je pomembno orodje moči padlo v vodo in francoska strategija je bila pod pritiskom. Enako velja tudi za situacijo na Poljskem, kjer so bili argumenti o nacionalnih kmetijskih vprašanjih uporabljeni pri odločitvah o celotni kmetijski politiki EU.

Italija je v tej fazi odigrala ključno vlogo. Medtem ko je Rim prej okleval, je država na koncu dala prednost širšim evropskim trgovinskim interesom. Tako se je razmerje moči okoli sporazuma prevesilo v nasprotno smer.