Razprava je prejšnji teden dobila nov zagon med neformalnim zasedanjem Evropske komisije o odnosih s Kitajsko. To srečanje je služilo kot priprava na prihajajočo trgovinsko konferenco gospodarskih velesil G7. Osrednja tema je bila, kako se Evropa mora spoprijeti z naraščajočim pritiskom na različne industrijske panoge.
Pomisleki se nanašajo predvsem na električna vozila, baterije, sončne celice, jeklo in kemikalije. Evropski oblikovalci politik se bojijo, da kitajski izdelki na teh področjih osvajajo vse večji delež evropskega trga.
Širša uporaba
Pomembna skrb je po mnenju Bruslja vztrajajoča kitajska prevelika proizvodnja. Evropski uradniki trdijo, da velike proizvodne količine ob podpori države pritiskajo na konkurenčnost evropskih podjetij.
Promotion
Zato potekajo dela na novih trgovinskih instrumentih, ki bodo bolje varovali evropski trg. Preučujejo ukrepe, ki bi bili uporabnejši kot obstoječa pravila o antidampingu ali antisubvencijah.
Varnost
Hkrati se Evropska unija trudi doseči ravnotežje med zaščito lastne industrije in preprečevanjem odprte trgovinske konflikta s Pekingom. Kitajski mediji in oblikovalci politik opozarjajo, da bi lahko evropske trgovinske ovire škodovale podjetjem in potrošnikom ter govorijo o protekcionističnih ukrepih.
Diskusija o gospodarski varnosti prav tako igra vse večjo vlogo. Trgovinska politika v Bruslju je vse pogosteje povezana z vprašanji strateških odvisnosti in zaščite lastnih ključnih sektorjev.
OECD
Nova študija OECD okrepčuje evropske pomisleke glede konkurenčnosti kitajskih podjetij. Po podatkih OECD so kitajska podjetja v zadnjih dvajsetih letih prejela približno tri do osemkrat več državne pomoči kot primerljiva podjetja v državah OECD. Ta pomoč je vključevala neposredne subvencije, davčne ugodnosti in poceni posojila.
OECD ocenjuje, da je skoraj 60 odstotkov rasti svetovnega tržnega deleža kitajskih podjetij povezano s to državno podporo. Študija dodatno poudarja, da so državna podjetja in podjetja z močnimi povezavami z vlado pogosto prejemniki največje podpore.