Jedro problema na Irskem je nezadostno čiščenje kanalizacijske vode, zaradi česar površinske vode v urbanih območjih ne dosegajo minimalnih kriterijev. To je privedlo do nove evropske pravne postopke proti Irski. V postopku se navaja, da trenutni ukrepi še ne izpolnjujejo evropskih obveznosti za varstvo narave in kakovosti vode.
V vseh treh državah sta osrednja tema v razpravi o kakovosti vode živinoreja in uporaba gnoja oziroma umetnih gnojil. Irska je pred kratkim pridobila dovoljenje za večje raztros gnoja, kar je še pravno sporno in še ni jasno, ali bodo irski kmetje lahko izpolnjevali še strožje pogoje.
Šele pred nekaj tedni je Irska dobila dovoljenje, da lahko še tri leta presega nitrate, pod pogojem, da irski kmetje in rejci mlečnih živali dokazljivo zmanjšajo onesnaževanje. Ali in kako bodo to storili, ni znano. Nedavna raziskava na Irskem je pokazala, da se v nekaterih porečjih rek povečuje onesnaževanje z nitrati.
V Nemčiji in na Nizozemskem je predvsem problem nitrati, ki izvirajo iz kmetijskih dejavnosti, kot je raztros gnoja po pašnikih. Nizozemska je prav tako prosila EU za začasno izjemo, a je ni dobila. Nemčija pa je kritizirana, ker še vedno ni uvedla dovolj predhodno obljudenih ukrepov.
Tudi v Nemčiji ima pravni pritisk pomembno vlogo. Pred nekaj leti je bilo ugotovljeno, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženja z nitrati niso izpolnjevali evropskih zahtev. Sodna odločitev je nemško vlado prisilila k dodatnim akcijskim programom in zaostritvi politike.
Prejšnja nemška srednjekonservativna vlada je zato sprejela nov zakon o gnojenju, ki bi omejil raztros gnoja na že močno onesnaženih območjih. Nova vlada, ki jo vodi CDU, pa je ta ukrep razveljavila. Zaradi tega sedaj Bruselj grozi z visokimi milijonskimi kaznimi za Berlin.
Tudi Nizozemska je pod pritiskom Evropske komisije. Vlogo za začasno dovoljenje za dodatno uporabo gnoja na kmetijskih površinah (derogacijo) je Bruselj zavrnil. Nizozemska je s tem še vedno vezana na obstoječe evropske omejitve.
V boju za obnovo narave in proti onesnaževanju okolja Nizozemska ni uspela zmanjšati izpustov dušika, predvsem zato, ker država doslej ni hotela zmanjšati velikega števila mlečnih živali in prašičerejcev.
Poleg tega se lahko Haag zna v sporih z evropsko direktivo proti onesnaževanju z nitrati, saj Nizozemska ni dosegla cilja za leto 2025 in za leti 2026 ter 2027 ni predložila načrtov Bruslju za zmanjšanje onesnaževanja z nitrati.