Obnovitveni sklad, ki ga ustanavlja EU za okrevanje po korona krizi, naj bi vseboval okoli 1.500 milijard evrov. Bruselj bi ta znesek pridobil na finančnih trgih z izdajo skupnih posojil držav članic EU.
V izredni video razpravi z Von der Leyen in predsednikom EU Charlesom Michelom so evropski poslanci pozvali k bolj koordiniranemu ukrepanju EU za zaščito državljanov in podporo gospodarstvu. Strinjali so se tudi, da bi EU lahko v tej krizi ukrepala odločneje in hitreje, hkrati pa opozorili, da se zdi, da se solidarnost znotraj EU zdaj obnavlja.
Von der Leyen je poudarila, da so gospodarske napovedi za države EU bistveno slabše kot pred nekaj tedni. Medtem ko je Bruselj prejšnji mesec še razmišljal o paketu za okrevanje v vrednosti nekaj deset milijard, je zdaj potrebnih že 1.500 milijard evrov. Ne gre več le za medicinsko pomoč in zdravstvene stroške nekaterih držav EU, ampak tudi za obnovo podrtih gospodarstev več držav EU. Potrebna sredstva bodo morale zagotoviti skupaj države članice EU.
Von der Leyen je povedala, da bo Evropska komisija konec tega meseca predstavila predloge za revizijo večletnega finančnega okvira 2021–2027. Govorila je o potrebi po novem Marshallovem načrtu, sklicujoč se na program, ki je pomagal obnoviti gospodarstva evropskih držav po drugi svetovni vojni.
Taka obsežna finančna konstrukcija je zelo podobna evroobveznicam, zoper katere sta se prej ostro postavili Nizozemska in Nemčija. A po novih napovedih Mednarodnega denarnega sklada o grozečem gospodarskem krčenju med 7,5 in deset odstotkov je vse bolj jasno, da je treba doslej sprejete proračune EU izbrisati in ponovno preračunati. Zato se preverja, kateri ukrepi imajo prednost in kateri so manj nujni ter jih je mogoče prestaviti.
Iz Bruslja poudarjajo, da mora biti celovita revizija načrtov EU del novega evropskega proračuna. In če res prihaja gospodarska recesija, ki bi lahko bila večja kot tista v tridesetih letih prejšnjega stoletja, potem bo v prihodnjih letih treba v proračune EU vložiti več svežega denarja in hkrati bolj varčevati pri obstoječih postavkah.
Von der Leyen se mudi, saj je bilo prvo leto (2019) tega mandatnega obdobja pravzaprav izgubljeno leto, drugo leto (2020) pa bo skorajšnji izgubljeno zaradi nestrinjanja o višjih prispevkih ali varčevalnih ukrepih. Zaradi revizije vseh načrtov EU bo treba tudi predstavitev novega evropskega podnebnega načrta Green Deal in napovedane revizije skupne kmetijske politike (SKP) prestaviti na jesenska obdobja.
Vendar pa ekološka in digitalna tranzicija, ki jo zasledujeta Von der Leyen in komisar Frans Timmermans, ohranjata status prednosti in se morata izvajati po načrtih, obljublja Von der Leyen. V središču tega je predvsem Green Deal: ti načrti ostajajo zato visoko na seznamu Komisije in po besedah Von der Leyen niso predmet razprave.
Zaradi tolikšne negotovosti grozi, da bo rotirajoče predsedstvo EU Nemčije (druga polovica leta 2020) predvsem obdobje negotovosti, improvizacij in neuspehov ter poskusov. Prvi nemški delovni dokument o predsedovanju v Berlinu ('Evropski slovo Angele Merkel') naj bi imel po poročanju še veliko praznih strani.