Izračuni, predstavljeni v Bruslju, zajemajo obdobje od julija 2024 do junija 2025. Kažejo, da štiri južne države EU – Grčija, Ciper, Italija in Španija – trenutno sprejemajo največje število priseljencev.
Poleg tega je dvanajst drugih držav, med katerimi so Belgija, Nizozemska, Nemčija, Francija, Irska in Poljska, označenih kot države z tveganjem. To pomeni, da se že soočajo z naraščajočim pritiskom na njihove sprejemne sisteme ali grožnjo novega priseljevanja.
Šest držav, predvsem na vzhodu EU, zaenkrat ne mora toliko prispevati v sklad solidarnosti, ker so v minulih letih že dolgo izkusile pritisk migracij. Njihovi položaj bo Komisija redno znova ocenila.
Države, na katere je velik pritisk, bodo imele prednost pri podeljevanju evropskih subvencij in podpornih programov. Ti bodo namenjeni razvoju sprejemnih kapacitet, varovanju meja in vračanju migrantov.
Več držav članic EU je v zadnjih letih že izrazilo, da ne nameravajo več sami sprejemati beguncev ali k temu prispevati. Zato se zdaj pripravlja tudi vzpostavitev t.i. 'centrov za vračanje'; neke vrste zaporov ali taborišč za sprejem v državah zunaj EU.
Po podatkih Evropske komisije se je lani število nezakonitih prehodov meja zmanjšalo za približno 35 odstotkov. Hkrati pa sprejem ukrajinskih beguncev in prihod nedokumentiranih migrantov ostaja izziv.
Poročilo jasno kaže, kako bi nov migracijski pakt lahko deloval v praksi. Države EU imajo možnost izbire med sprejemom prosilcev za azil ali finančnim prispevkom za njihovo sprejemanje v drugih državah. Ta mehanizem, imenovan sklad solidarnosti, je srce novega evropskega pristopa. Namenjen je preprečevanju, da bi države EU ob zunanji meji, kot sta Grčija ali Italija, ostale same.
Za krepitev nadzora meja v Sredozemlju je Komisija napovedala tudi javno naročilo v višini 250 milijonov evrov za nakup dronov in opreme proti dronom. To bo državam EU na zunanjih mejah pomagalo pri odzivanju na nove oblike pritiska na meje.
Evropska komisija s tem prvim pregledom številk želi pokazati, da solidarnost v Uniji ni le politični pojem, temveč nekaj, kar je mogoče konkretno izračunati. Številke tako predstavljajo osnovo za skupni evropski pristop k migracijam.