Stavbe in hiše je zato treba pospešeno narediti klimatsko nevtralne. Za nova stanovanja velja pravilo od leta 2030 naprej; nove vladne zgradbe že od leta 2028. Vsa novogradnja mora – če je to tehnično in ekonomsko vsaj delno izvedljivo – prav tako vključevati sončne panele, vendar za zasebne lastnike ne bo obveznosti.
Tudi najučinkovitejše javne in poslovne stavbe morajo porabiti manj energije. Do leta 2030 mora biti obnovljenih 16 odstotkov teh stavb, do leta 2033 pa četrtina. Države članice EU same odločajo, kako bodo to dosegle in katere stavbe bodo obnovile prve. Zgodovinske stavbe ali cerkve lahko dobijo izjemo.
Boilerji na fosilna goriva se bodo postopoma ukinjali. Od leta 2025 naprej ne bo več subvencij za plinske kotle. Namen je, da nacionalne vlade sprejmejo ukrepe za popolno ukinitev plinskih in kurilnih oljnih kotlov do leta 2040. To je pet let kasneje kot v prvotnem predlogu.
Stavbe so odgovorne za približno štirideset odstotkov porabe energije, več kot polovico porabe plina v EU. To se zgodi predvsem z ogrevanjem, hlajenjem in toplo vodo za gospodinjsko rabo. Trenutno je več kot tretjina stavb starejših od 50 let in skoraj tri četrtine jih velja za energetsko neučinkovite. Obnovi se trenutno le približno eno odstotno točko na leto.
Drug pomemben ukrep vključuje uvedbo novih tehnologij in inovacij za izboljšanje energetske učinkovitosti. To med drugim zajema napredne izolacijske materiale, pametne energetske sisteme in trajnostne energetske vire.
Soglasje izhaja iz intenzivnih pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom EU ter je pomemben del širšega paketa „Fit for 55“ nekdanjega komisarja Fransa Timmermansa. Ta dogovor, ki tlakuje pot do klimatske nevtralnosti, ima ključno vlogo pri izpolnjevanju obveznosti EU iz pariškega sporazuma.