Ameriška odločitev, da ustavi dobavo sistemov za zračno obrambo Patriot Ukrajini, je prišla nepričakovano tako za Ukrajino kot za Evropo. V EU vlada zaskrbljenost, da se Washington vse bolj umika.
Ukrajinska vlada prilagaja svojo vojaško strategijo, saj ameriška dobava orožja zaostaja. Kijev se zdaj osredotoča bolj na povečanje domače proizvodnje orožja in išče tako naložbe kot tehnološko podporo za ta namen.
Ukrajinska vlada poudarja, da je izpolnila vse ameriške pogoje in sodelovala z ameriškimi organi. Ukrajinski uradniki izražajo frustracije zaradi neizpolnjenih obljub o dobavi orožja, kljub njihovemu prepričanju o popolnem sodelovanju z ameriškimi zahtevami.
Evropska komisija je zato spremenila svojo strategijo. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je na dogodku v Aarhusu izjavila, da mora Evropa „priskočiti na pomoč“, ker se ZDA delno umikajo. Komisija želi okrepiti evropski sklad za podporo miru in podpreti ukrajinske obrambne zmogljivosti z usmerjenimi subvencijami in skupnimi proizvodnimi projekti.
Med srečanjem na Danskem je ukrajinski predsednik Zelenski prejel podporo tako od von der Leynove kot od danske premierke Frederiksen. Danska, ki trenutno predseduje EU, se zavzema za pospešitev ukrajinskega pristopa k EU in za dodatno pomoč ukrajinski obrambni industriji.
Medtem pa je predsednik Trump prejšnji teden omilil obstoječe sankcije proti Rusiji. Ta korak je v Ukrajini okrepil strah pred geopolitično premik, pri katerem ZDA dajejo manj poudarka podpori Kijevu in manj pritiskajo na Moskvo.
EU pa želi zaostriti sankcijski režim proti Rusiji. Von der Leyen vztraja pri strožjih ukrepih, predvsem usmerjenih v rusko obrambno industrijo. Prav tako se zavzema za večji nadzor nad izvozom občutljivih tehnologij prek tretjih držav, da bi preprečili obhod ruski neposredni sankcij.
Čeprav je politično sporočilo evropske solidarnosti z Ukrajino široko podprto, so praktični detajli obljubljene pomoči še nejasni. Do sedaj ni znanih natančnih zneskov ali časovnih načrtov evropske podpore.