Poročilo računovodskega sodišča sledi prej objavljeni analizi, ki je pokazala, da je 60 do 70 odstotkov tal v Evropi nezdravih, deloma zaradi slabega upravljanja tal in gnojenja.
Pretirana uporaba gnoja v kmetijstvu negativno vpliva na kakovost vode in biotsko raznovrstnost, vendar se proti temu premalo ukrepa. Zaradi direktive o nitratu je uporaba dušika iz živalskega gnoja omejena le delno.
Po mnenju računovodij EU je med letoma 2014 in 2020 za izboljšanje kakovosti tal porabljenih približno 85 milijard evrov kmetijskih subvencij. A učinek je bil nezadosten, ker države članice EU teh subvencij ne pogojujejo dovolj strogo. Države bi morale nameniti več sredstev za območja z akutnimi težavami s tlemi, je sklep poročila.
Evropska komisija prav tako nima dobrega pregleda o tem, kako države EU izvajajo kriterije za upravljanje gnoja. Zaradi tega ni mogoče izračunati niti povprečij za celotno EU.
V Bruslju so sicer pred kratkim predstavili predlog za "čisti tleni režim", vendar je ta še daleč od uresničitve. Direktivo bodo v prihodnjih mesecih obravnavali Evropski parlament in okoljski ministri. EU si prizadeva za zdrava tla do leta 2050.