Z jasnim priporočilom za devet držav EU želi Evropska komisija končati razvoj, ki se je od krize migracij leta 2015 vse bolj povečeval.
Nemčija, Francija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Italija, Slovenija, Švedska in Norveška so v zadnjih letih znova uvedle mejne kontrole znotraj schengenskega območja, kjer je prost pretok oseb ena najpomembnejših izhodišč.
Le začasno
Po evropskih pravilih lahko države članice začasno uvedejo mejne kontrole, kadar gre za resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. Ta ukrep je namenjen kot izjema in ga je treba redno znova upravičevati. V praksi pa so nekatere države podaljševale te kontrole več let, zaradi česar so začasne kontrole skoraj dobile trajen značaj.
Promotion
Bruselj meni, da za to zdaj ni več zadostnih razlogov. Komisija opozarja, da bo kmalu v celoti začel veljati novi evropski pakt o azilu in migracijah. Ta naj bi zagotovil strožje varovanje zunanjih meja Evropske unije in boljše sodelovanje med državami EU pri obvladovanju migrantskih tokov. Poleg tega se je število nezakonitih prehodov meja na zunanjih mejah po Komisiji letos močno zmanjšalo.
Možno še drugače
Po mnenju Bruslja so zdaj na voljo tudi boljše alternative. Države članice lahko uporabijo ciljno usmerjene policijske kontrole, mobilne tehnologije za identifikacijo in druge oblike nadzora, ki so manj vsiljive za prost pretok ljudi v Evropi. Ko se pojavi akutna izredna situacija, pa je še vedno mogoče začasno izvajati kontrole.
Komisija poudarja, da trenutne mejne kontrole ne le da imajo omejen učinek, ampak povzročajo tudi škodljive posledice za prebivalce obmejnih območij. Ljudje, ki mejo dnevno prečkajo zaradi dela, izobraževanja ali nakupov, doživljajo zamude in zastoje. V različnih obmejnih regijah je to v zadnjih letih privedlo do naraščajočega nezadovoljstva in gospodarske škode.
Omejen učinek
Za Nizozemsko poleg tega velja, da je raziskava pokazala, da je prispevek mejnih kontrol k zmanjševanju migracijskega pritiska zelo omejen. Nizozemska vlada je že napovedala, da želi obstoječe kontrole končati konec septembra 2026. Bruselj to vidi kot korak v pravo smer.
Tudi pravno je nadaljnje podaljševanje mejnih kontrol pod pritiskom. Evropski sodniki so že odločili, da države ne morejo neskončno uporabljati istih argumentov za podaljševanje začasnih ukrepov. Po mnenju Komisije je z uvedbo novih evropskih migracijskih pravil potreba po dolgotrajnem notranjem mejnem nadzoru še dodatno zmanjšana.