Razloge za trajno zmanjšanje po navedbah evropske mejne agencije Frontex predstavljajo okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami in preventivni ukrepi v državah izvora. Zaradi tega se zmanjšuje število čolnov z azilanti, ki prihajajo v Evropo, ugotavlja Frontex.
Frontex je objavil najnovejše številke na dan, ko je Evropska unija uvedla nov korak v svoji migracijski politiki. Z uveljavitvijo pakta o azilu in migracijah se pozornost premika iz »sprejemanja novincev« na »vračanje zavrnjenih prosilcev za azil«.
Razporejanje
Pomemben del tega dogovora EU je, da bodo vse države članice EU sprejele in nastanile del novincev. Če nekatere države tega ne želijo ali ne zmorejo, bodo morale prispevati k nastanitvi prosilcev za azil v drugih državah EU. Pripravlja se enotni evropski registracijski sistem za novince.
Promotion
Ena najpomembnejših sprememb je tudi večji poudarek na vračanju. Evropske države želijo, da zavrnjeni prosilci za azil dejansko zapustijo državo, če jim ni odobreno dovoljenje za bivanje. Podporniki menijo, da je to nujno, saj veliko odločb o vrnitvi trenutno ni izvršenih.
Izven EU
V tem okviru se vse pogosteje išče sodelovanje z državami izven Evropske unije. Nekatere države EU raziskujejo možnosti začasnega nastanitvenega bivanja zavrnjenih prosilcev za azil v posebnih centrih za vračanje zunaj evropskega ozemlja. Takšni načrti še potrebujejo nadaljnjo obliko in so odvisni od dogovorov z omenjenimi državami.
Grčija je medtem sprejela zakonodajo, ki omogoča hitrejše izgon zavrnjenih prosilcev za azil in v prihodnje uporabo takšnih centrov. Država sodeluje tudi z drugimi evropskimi državami, ki imajo interes za ta model. Nizozemska je s podobnim dogovorom sodelovala z Italijo.
Vračanje
Razprava o teh tako imenovanih centrih za vračanje povzroča nasprotja. Zagovorniki navajajo, da lahko novi sistem pripomore k boljšemu izvajanju politike vračanja in zmanjša pritisk na države ob zunanjih mejah EU. Kritiki pa prezrcajo, da gre za centre deportacije in se bojijo, da bo nadzor in pravna zaščita otežena, če bodo vrnjeni prosilci zaprti v taboriščih zunaj Evropske unije.
Albanija
Tudi italijanska pobuda v Albaniji igra pomembno vlogo v debati. Ta načrt je za številne države EU pomemben preizkus sodelovanja izven Evropske unije. Čeprav se je projekt soočal z pravnimi in praktičnimi ovirami, se zdi, da za takšne centre nastaja več prostora. Zaradi tega ostaja albanski model pomembna referenca za druge evropske države.
Tudi prijava?
Poleg centrov za vračanje želijo evropske države še naprej širiti sodelovanje s tretjimi državami. Pomislijo tudi na »centre za prijavo«, kjer bi države EU gostile svoje pisarne v državi na meji zunaj EU, na primer na Zahodnem Balkanu ali v Severni Afriki.
Uvedba migracijskega pakta pomeni prestavo evropske politike v novo obdobje. Če je bil poudarek dolgo časa na registraciji, sprejemu in varovanju meja, je sedaj pozornost vse bolj usmerjena v izvrševanje odločb o vračanju in sodelovanju z državami zunaj Evropske unije.