Protesti v Iranu so izbruhnili v zadnjem tednu leta 2025, potem ko je jeza zaradi slabega gospodarskega stanja zajela širše množice. Kar se je začelo kot socialno-ekonomski protest, se je v nekaj dneh spremenilo v odprt odpor proti duhovnim voditeljem države.
Evropski diplomati in politiki so s strogimi besedami odgovorili na nasilje nad protestniki. Poudarili so, da je mirno izražanje nezadovoljstva pravica in da je pretirano nasilje nad demonstranti nesprejemljivo.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola se je večkrat javno izrekla v podporo protestnikom. Pohvalila je "pogumni iranski narod" in sporočila, da države EU poslušajo njihov glas. Po njenem mnenju je jasno, da v Iranu potekajo spremembe.
Metsoline izjave so povzročile diplomatske napetosti z iranskim predstavništvom pri Evropski uniji. Iz Teherana so njeno podporo protestom označili kot vmešavanje, na kar je javno zagovarjala svoje stališče in opozorila na politične svoboščine v Evropi.
Tudi drugi evropski politiki so se pridružili kritiki. Nemška ministrica za zunanje zadeve je poudarila, da nasilje nad mirnimi demonstranti ni upravičeno in pozvala iranske oblasti, naj izpolnijo svoje mednarodne obveznosti.
Komisarka za zunanje zadeve Kaja Kallas je izjavila, da posnetki iz Irana kažejo nesorazmeren in trd ukrep varnostnih služb. Izjavila je, da je vsakršno nasilje nad mirnimi demonstranti nesprejemljivo in ga povezala z zapiranjem interneta in telekomunikacij.
Več poročil navaja žrtve in velike množice aretacij. Hkrati pa poudarjajo, da se podatki razlikujejo in niso neodvisno preverjeni. Vendar pa je jasno, da represija in nasilje ostajata ponavljajoča se elementa med nemiri.
Poleg podpornih izjav je slišati tudi kritiko do zadržanosti Evrope. Nekateri politiki menijo, da diplomatska tišina ni več dovolj in zagovarjajo strožje ukrepe proti iranskemu režimu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v preteklem tednu (med potovanjem po Bližnjem vzhodu) o tem skorajda ni govorila.
Manjka jasen in usklajen evropski odziv. Ne vsi voditelji so se javno izrekli, kljub vztrajnim nemirom. Zato ostaja nejasno, do kod je Evropa pripravljena iti v odzivu na dogodke v Iranu. To bi lahko postalo jasno v tednu od 19. januarja, ko bo Evropski parlament zasedal v Strasbourgu.