Evropske vlade bodo dobile več možnosti za zavrnitev ali manj ugodno obravnavo ponudb iz držav, ki niso članice EU. Pri tem se bo lahko upoštevalo, ali imajo evropska podjetja v omenjeni državi enake možnosti dostopa do javnih naročil. Tako bo kapaciteta obojestranskega dostopa do trgov pomembnejša.
Splošne obveznosti za nakup izključno evropskih izdelkov ne bo. Predlagana reforma zdaj sicer omogoča vladam, da pri svojih nakupih in javnih naročilih evropskim dobaviteljem dajejo prednost, vendar ne predpisuje, da morajo biti vsa naročila dodeljena podjetjem iz EU. Nova zakonodaja EU velja trenutno samo za pomembne industrijske sektorje, ne pa za manj pomembna naročila.
Boljša neodvisnost
Evropska komisija si želi zmanjšati strateško odvisnost od dobaviteljev zunaj Evrope. Zato naj javna naročila ne bi bila ocenjena zgolj po neposrednih stroških, temveč naj bi se skozi ta postopek zmanjšala tveganja prevelike odvisnosti od tujih dobaviteljev.
Promotion
Cena ne sme več imeti tako velikega vpliva pri dodeljevanju naročil. Vlade morajo izraziteje upoštevati kakovost in druge pogoje. Pri običajnih naročilih mora kakovost zdaj tehtati najmanj 30 odstotkov. Za delovno intenzivna naročila je določena minimalna teža 50 odstotkov.
Izvor
Pomembnejši naj bi bili tudi trajnostni vidiki ter zanesljivost in izvor dobavnih verig. Kitajska sicer ni izrecno navedena kot tarča v novih pravilih, vendar ima ključno vlogo v razpravi o poceni ponudbah, subvencijah in tuji konkurenci na evropskih trgih.
Komisar za industrijo Stéphane Séjourné vidi javna naročila kot strateško orodje. Druge velike ekonomije prav tako uporabljajo svoje javne izdatke za podporo lastni ekonomiji in industriji. Evropska komisija meni, da mora biti Europa bolje pripravljena na odzivanje na takšne prakse.
Enostavnejše
Reforma naj bi obenem močno poenostavila evropska pravila javnih naročil. Doslej veljavne tri ločene direktive bodo združene v eno neposredno veljavno evropsko uredbo. To naj bi zmanjšalo razlike med nacionalnimi sistemi in administrativne obremenitve za podjetja.
Trg javnih naročil v Evropi predstavlja približno 15 odstotkov bruto domačega proizvoda EU in ima letno vrednost približno 2,5 do 2,6 bilijona evrov. Predlog bo moral še potrditi Evropski parlament in države EU, med pogajanji pa so možne spremembe.