Odločitev je bila sprejeta minuli petek med neformalnim evropskim vrhom v Dublinu. Pet držav, ki tvorijo jedro delegacije, so Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija in Poljska. Ta skupina je znana kot E5. Dopolnjujejo jo predstavniki Evropske komisije in Evropskega sveta. Tako ima Evropa sedem pogajalcev, ki bodo sodelovali v pogovorih o koncu ruske vojne proti Ukrajini in prihodnjih varnostnih dogovorih.
Proti Moskvi
Opazno je, da evropski voditelji tega naloge niso zaupali Kallas, ki je kot najvišja zunanjepolitična predstavnica EU odgovorna za skupno zunanjo in varnostno politiko. Njena vztrajna protiruska drža se z nekaterimi vladami EU srečuje s previdnejšim pristopom, ki postopoma zagovarja »da pa bi vendarle morali začeti govoriti s Putinom«.
Kallasina vztrajnost v nekaterih trgovinskih vprašanjih s Kitajsko ter ameriško-izraelska vojna proti Iranu so v več evropskih prestolnicah predstavljali oviro. Prav tako je opazno, da se je v zadnjih mesecih predsednica EU Ursula von der Leyen vse bolj angažirala pri vprašanjih z mednarodnim pridihom, kot je bila nedavna pobuda Bruslja za tesnejše sodelovanje s Kanado.
Protiamerikanizem
Von der Leyen in Kallas ne smejo delovati po svoje ter morata se glede politično občutljivih vprašanj vnaprej posvetovati z evropskimi oblikovalci politik ali jih vsaj predhodno obvestiti. To je nekako že vpeto v temelje EU, kjer je mednarodno vojaško sodelovanje po koncu druge svetovne vojne že preneseno na NATO.
Zadnje ohlajanje transatlantskih odnosov z ZDA deloma spodbuja nova ameriška uvozna dajatev, ki jo je predsednik Trump enostransko uvedel, pa tudi njegova vedno samosvoja vojaška dejanja (kot grožnje z zasedbo Grenlandije). To krepi že desetletja prikrito antiameriško razpoloženje v Evropi in znova vodi k pozivom za »NATO brez ZDA«.
(Še?) niso usklajeni
Dejstvo, da Kallas za EU ni bila imenovana v ameriško-ruska pogajanja, nima zgolj praktičnih razlogov (Združeno kraljestvo je članica NATO, a ne EU; Poljska meji na obe vojskujoči se državi), temveč tudi odločilni politični razlog: države EU (še?) niso usklajene glede skupne zunanje politike. Zato še ne morejo govoriti z enotnim glasom.
Razprava v Haagu
Tako je na primer ugotovil nizozemski nekdanji minister za zunanje trgovinske in razvojne zadeve (2021–2022) Tom de Bruijn. Nekdanji diplomat je več let deloval tudi kot nizozemski veleposlanik pri EU v Bruslju. V torek zvečer je v Haagu kot gost govornik sodeloval v javni oddaji združenja za upravljanje v javnem sektorju in predstavništva Evropskega parlamenta v Haagu, skupaj s profesorico Mendeltje van Keulen z Univerze v Haagu ter Carolo van Rijnsoever, nizozemsko namestnico veleposlanika pri EU.
Nove sankcije
Pogajanja z Rusijo in ZDA naj bi se osredotočila med drugim na konec vojne, morebitno premirje in prihodnje varnostne garancije za Ukrajino. Evropske države napovedujejo skupno delovanje, četudi bodo predstavniki petih posameznih držav neposredno sodelovali na mednarodnih pogajanjih.
Medtem je Kallas še vedno vključena v pripravo novih evropskih sankcij proti Rusiji. V 22. paketu sankcij je govora o morebitni prepovedi vstopa Rusom, ki so sodelovali v vojni proti Ukrajini. Po besedah Kallas je mogoče pridobiti podatke o teh vojakih, čeprav še ostajajo vprašanja glede praktične izvedbe.