Evropska unija vsako leto do zdaj namenja 58 milijard evrov za subvencioniranje kmetijstva. Ti izdatki predstavljajo približno tretjino vseh izdatkov EU. Že vrsto let evropski odločevalci z zavistjo opazujejo lahkoto, s katero se vsako leto namenijo milijarde evrov za skupno kmetijsko politiko (GLP/CAP). Poročila o goljufijah in zlorabah zdaj igrajo pomembno vlogo v prihajajočih razpravah o temeljiti prenovi kmetijskih skladov.
Kmetijske subvencije v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav pristanejo v rokah politikov, ki si jih razdelijo zase, na škodo kmetov, ki gledajo, kako jim zemlja izginja. The New York Times je pred kratkim preiskal, kako deluje sistem EU-subsidij, flamonski časnik De Morgen pa je pripravil naslednjo specificiranost o tem, kako so v Madžarskem prijateljski krogi okrog premierja Viktorja Orbána povlekli na svoj račun milijone evrov iz EU.
Kako ravna madžarski premier Orbán? Za upravičenost do evropskih subvencij potrebujete zemljo. Zato je Orbán prodal na tisoče hektarjev državnega zemljišča svojim bližnjim sodelavcem, družini in prijateljem. Eden njegovih prijateljev iz mladosti je na ta način postal eden najbogatejših ljudi na Madžarskem. Čeprav so subvencije namenjene malim kmetom, raziskave kažejo, da 80 odstotkov denarja prejme 20 odstotkov lastnikov zemljišč. Kmetje, ki so kritični do sistema, sistematično ostanejo brez subvencij in so deležni revizij ali nenapovedanih okoljskih inšpekcij. Zaradi takšnih pritiskov se zdi obdobje komunizma blizu.
V letu 2010 je Orbán znova kandidiral za premierja in upal, da bo s koalicijo z vodjo kmetov Angyanom pridobil glasove kmetov. Z namenom je uspešno uspel in Angyana imenoval za državnega sekretarja za razvoj podeželja.
Orbán je velik del zemljišč oddal v najem političnim somišljenikom, saj se evropske subvencije delijo glede na velikost zemljišča. Vlada Orbána je leta 2011 začela oddajati v najem državna zemljišča. Čeprav so trdili, da bodo upravičeni le lokalni kmetje, so zemljišča kljub temu pripadla Orbánovim somišljenikom, ki so plačali nizke najemnine.
Leta 2015 je Orbán naredil še korak dlje in stotisoče hektarjev državnega zemljišča prodal političnim zaveznikom in družinskim članom. Na ta način je okrepil svoj nadzor nad podeželjem. Kupci pa lahko računajo tudi na milijonske kmetijske subvencije. Zaradi nezadovoljstva s to politiko je državni sekretar odstopil in se zdaj postavlja proti Orbánu.
Evropska unija se raje ne vmešava v občutljive notranje politične zadeve in ponavadi zaupa izvoljenim nacionalnim politikom. A v resnici Europa preprosto nima orodij za posredovanje v takšnih primerih. Leta 2015 je Evropski parlament, po opozorilu glede praks v vzhodni Evropi, naročil poročilo Transnacionalnemu inštitutu v Amsterdamu, ki se osredotoča na krajo zemlje in sporne dogovore. To poročilo je delno razkrilo enake težave, kot jih zdaj izpostavlja preiskava The New York Times.
Evropska komisija je ob predstavitvi preiskave sporočila, da ne tolerira goljufij s kmetijskimi subvencijami in izvaja revizije. V letnem poročilu za leto 2018 Evropskega računskega sodišča je navedena stopnja napak pri porabi evropskih sredstev za kmetijstvo in podeželje 2,4 odstotka. Za neposredna plačila kmetom ni bila ugotovljena nobena stopnja napak.
Države članice in Evropski parlament trenutno pogajajo o izdatkih do leta 2027. V tem okviru je Evropska komisija predlagala, da se izplačila sredstev strožje povežejo z dobrim upravljanjem in spoštovanjem pravne države. Komisija veliko pričakuje tudi od nedavno imenovanega evropskega javnega tožilca, ki bo od naslednjega leta lahko sam kazensko preganjal in tožil goljufije z evropskim denarjem.
Ker bo v naslednjih letih treba močno varčevati (zaradi odhoda Britancev ali zaradi želene nove politike), in ker voditelji držav ter ministri želijo letni prispevek največ ohraniti na trenutni ravni, ni več vprašanje, ali se bo varčevalo pri kmetijskih subvencijah, ampak koliko se bo varčevalo.