Tovrstna nova industrija mora zagotoviti, da se naravni bioosnovani materiali, surovine in hrana uporabljajo v industriji in vsakdanjem življenju v precej večjem obsegu. Jedro 'bioosnovane tehnologije' je dolgoročno (do leta 2040) narediti EU čistejšo, konkurenčnejšo in bolj odpornejšo.
Pomemben korak je zagotovitev močnega povečanja obsega bioosnovanih inovacij. To pomeni, da novi materiali, izdelki in tehnologije ne ostajajo le v manjših pilotnih projektih, temveč se razvijejo do velikopoteznih komercialnih uporab.
EU želi preiti na gospodarski sistem z večjo rabo obnovljivih surovin iz kopenskih in morskih ekosistemov. S tem naj bi Evropa postala manj odvisna od fosilnih surovin in kritičnih uvozov ter nastala bolj krožna in nizkoogljična ekonomija.
Bio-gospodarstvo v EU že predstavlja velik trg in milijone delovnih mest. Ta sektor ima torej že zdaj pomembno vlogo, strokovnjaki v Bruslju pa ga vidijo kot pomembno osnovo za prihodnjo rast in konkurenčnost Evrope.
Evropska komisija poudarja, da sta za povečanje obsega in širitev potrebni kombinacija javnih in zasebnih vlaganj ter poenostavitev in jasnost pravil. V tem okviru bodo še posebej pozornost namenili malim in srednje velikim podjetjem.
Nova strategija poudarja razvoj trgov, kjer bi bioosnovani materiali lahko postali standard. Gre predvsem za bioosnovane plastične mase, vlakna, tekstil, kemične snovi, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, gradbene materiale in druge izdelke, ki izhajajo iz bio-rafinacije ali fermentacijskih tehnik.
Prav tako bi bilo treba več in bolje izkoristiti kmetijske stranske proizvode in organske odpadke. V manjšem obsegu se ti že uporabljajo za proizvodnjo plina. Strategija poudarja, da mora biti to vedno znotraj ekoloških meja in da surovine ostanejo v gospodarstvu čim dlje.