Francoski kmetje pravijo, da je kmetijstvo v EU vedno bolj obremenjeno z okoljskimi zahtevami, medtem ko južnoameriški konkurenti teh zahtev ne morajo izpolnjevati. Bojijo se, da bo to povzročilo nepošteno konkurenčno prednost.
Za rešitev tega problema so že v pripravi predlogi EU, da bi ob uvozu iz držav, ki niso članice EU, uvedli nekakšno okoljsko prilagoditev, vendar je ne označujejo kot dodatni okoljski uvozni davek. Vendar glede takšne „zrcalnosti“ in „enakih pogojev“ med državami EU in v Evropskem parlamentu še ni dokončnega dogovora.
V številnih evropskih državah vlada skrb zaradi vpliva Mercosurja na lastni kmetijski sektor in okolje. Druge države pa pravijo, da so te pritožbe prepozne in da je naraščajoči južnoameriški izvoz hrane neizogiben rezultat liberalne trgovinske politike, ki jo zagovarja EU.
Poziv so pripravile francoska kmetijska organizacija (FNSEA) ter panožne organizacije za živino in meso (Interbev), žita (Intercereales), perutnino (ANVOL), sladkor (AIBS) ter olje in beljakovinska semena (Terres Univia). Še ni jasno, kako bo Macron nanj odgovoril. Pred tem je dejal, da bo francoske gospodarske interese branil do konca.
Evropska komisija je pred kratkim sporočila, da sporazum Mercosur letos še ne bo ratificiran. Francija bo prihodnje leto pol leta predsedovala EU-ju. Po načrtih bi lahko takrat ratifikacijo zaključili.
Za odkritimi vrati potekajo pogovori o „prilogi“ k že sklenjenemu sporazumu. V njej naj bi bilo dogovorjeno, da se južnoameriške države zavežejo, da bodo upoštevale „približno enake“ okoljske zahteve kot v EU, kar pa bi se v veliki meri nanašalo na obsečno krčenje gozdov v amazonskem pragozdu. To le malo zmanjšuje skrbi kmetov iz EU glede konkurence.