Tudi Evropska unija je v zadnjih tednih gruzijske oblasti neuspešno opozarjala, naj ne sprejemajo tega, za rusko naravnanega, zakona. Ta naj bi namreč lahko ogrozil evropske aspiracije Tbilisija. Gruzija je nominirana za začetek pristopnih pogajanj z Brusljem.
Kljub temu je vladajoča stranka Gruzijska sanje prejšnji teden sprejela zakonodajo. Deset tisoči protestnikov se bojijo, da bo nekdanja sovjetska republika odstopila od prozahodne poti in se vrnila v ruske vplivne sfere.
Po nedavnih anketah več kot tri četrtine prebivalcev želi, da država postane članica Evropske unije in Nata. „Danes sem uveljavila veto na zakon, ki je v bistvu ruski in ki je v nasprotju z našo ustavo,“ je predsednica Zurabišvili dejala v televizijski izjavi. Zakon ima številne podobnosti z rusko zakonodajo, ki se uporablja za utišanje drugačnih mnenj.
Bruselj je sporočil, da je ta ukrep »neskladen« z gruzijskimi prizadevanji za članstvo v EU, ki je zapisana v ustavi države. Predsednik EU Charles Michel je dejal, da predsedniški veto predstavlja „trenutek za nadaljnjo refleksijo“. Pozval je parlament, naj »to priložnost dobro izkoristi«, da Gruzijo obdrži na poti proti EU.
Gruzijska sanje ima dovolj poslancev v parlamentu, da lahko veto zavrnejo. Premier Irakli Kobahidze je dejal, da je njegova stranka pripravljena razmisliti o spremembah zakona. Vendar pa predsednica – ki ima napete odnose z vladajočo stranko – zavrača „lažne, umetne, zavajajoče pogovore“ s Gruzijsko sanjami.
Sporni „ruski zakon“ zahteva, da se organizacije in medijski kanali, ki več kot dvajset odstotkov svojega financiranja prejmejo iz tujine, registrirajo kot subjekti, ki »zasledujejo interese tuje sile«.